Court allows appeal against enforcement stop, ruling debtor must prove passive status, not creditor.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment that had granted the debtor's objection to enforcement. The creditor argued the court failed to hold a public inquiry to verify the debtor's influence on the dissolved company, while the debtor claimed liability was automatic. The court ruled that the burden of proof lies with the debtor to demonstrate they were a passive shareholder at the time the debt arose, necessitating a new inquiry into the debt's origin.
Legislator headnote
AI generatedZakon o finančnem poslovanju podjetij; Zakon o izvršbi in zavarovanju: When a company is dissolved, shareholder liability is presumed by law, and the debtor must prove they were a passive shareholder or never a shareholder at the time the debt originated.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
[JEDRO]
Odgovornost družbenikov izbrisane družbe se domneva po zakonu. Pasivnost mora dokazovati družbenik, to je dolžnik in ne upnik.
Pri ugovoru pasivnosti je smotrn narok.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovoru dolžnika O. J. ugodilo in izvršbo ustavilo.
Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da sodišče sploh ni razpisalo naroka, da bi ugotovilo dejansko stanje. Sodišče tako ni ugotovilo na osnovi dokazov, ali dolžnik res ni imel vpliva na poslovanje družbe. Dolžnik je kot bivši družbenik vplival na nastanek dolgov. Predlaga razveljavitev.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče izhaja iz napačne predpostavke, da mora upnik dokazati, da je imel dolžnik vpliv na poslovanje družbe v času nastanka sporne terjatve.
Po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij se domneva odgovornost družbenikov ob izbrisu družbe. Posamezen družbenik, torej dolžnik, pa lahko dokazuje, da je imel v času nastanka terjatve položaj tako imenovanega pasivnega družbenika (odločba Ustavnega sodišča), ali da sploh ni bil družbenik.
V konkretnem primeru je ključno vprašanje, kdaj je sporna terjatev nastala in kakšen položaj je imel takrat dolžnik.
Ugotovitev sodišča, da je terjatev nastala leta 2004, je protispisna, saj je bila tega leta izdana sodba glede sporne terjatve (priloga A2), terjatev pa je očitno nastala prej, vendar še ni ugotovljeno kdaj.
V takšni situaciji bi sodišče moralo razpisati narok in s strankama obravnavati ključno vprašanje časa nastanka terjatve in položaj dolžnika glede na izbrisano družbo (čl. 29 ZIZ).
Če bo sodišče odločilo na osnovi spornih dejstev, pa bo možna tožba za nedopustnost izvršbe (čl. 59 ZIZ).
O pritožbenih stroških bo odločeno s končnim sklepom.