Appeal dismissed; passive joint mobility must be proven, not just active, for disability claims.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Drži sicer pritožbena trditev, da se poškodbe po 133. točki Tabele in poškodbe sklepov ne izključujejo, vendar pa mora biti pri tem poškodba sklepov in njihova omejena (tudi pasivna) gibljivost ugotovljena in ne zadostuje le ugotovitev njene omejene aktivne gibljivosti, ki je očitno posledica druge poškodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tako primarni (za plačilo 4.200 EUR z zamudnimi obrestmi kot se obrestujejo devize pri d.d. za vezane vloge nad leto dni od 01.06.2002 do plačila v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila) kakor tudi sekundarni (za plačilo 1.080.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obresti od vložitve tožbe do plačila) tožbeni zahtevek. Tožnika je zavezalo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 8.500,00 SIT.

Zoper takšno sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno reševanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni zmotno ugotovilo poškodb, zaradi katerih je pri tožniku nastala invalidnost, zaradi česar tudi ni nepravilno ocenilo odstotka invalidnosti, do katerega je tožnik upravičen. Ta dejstva je sodišče ugotavljalo z izvedencem medicinske stroke.

Ugotovitvam sodišča, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja stalnega sodnega izvedenca medicinske stroke, ki je bil s strani sodišča določen v tem pravdnem postopku, da je tožniku zaradi serijskega preloma reber (točka 50 splošnih pogojev tožene stranka - SP) nastala 4% invalidnost zaradi odrgnine in rane na mezincu desne roke 2% invalidnost, zaradi nepravilno zaraščene ključnice 5% invalidnost in zaradi poškodbe brahialnega pleksusa 35% invalidnost, saj je tožena stranka tožniku že izplačala zavarovalnino za 46% invalidnost ni mogoče oporekati. Sporna je invalidnost, ki naj bi tožniku nastala zaradi zmanjšanih gibljivosti sklepov komolca in zapestja (ramena).

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka oprlo na izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca medicinske stroške Arpada Norčiča, ki ga je tekom postopka na zahtevo pravdnih strank že dvakrat dopolnil, sodišče pa je s strani tožene stranke zavrnilo tretjo predlagano dopolnitev, ker je menilo, da je izvedenec že odgovoril na vsa sporna vprašanja, s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče.

Izvedenec je sicer ugotovil, da je desna roka tožnika paretična in visi ob telesu in pri tožniku ne izzove nobenega aktivnega giba ne v ramenu in ne v komolcu, kar pa je posledica okvare intervencije, ne pa posledica sklepnih struktur. To pa pomeni, da pri tožniku ni prišlo do invalidnosti zaradi poškodbe sklepov, kakor to zmotno meni tožnik, temveč zaradi poškodbe po 133. točki Tabele invalidnosti NE 93 tožene stranke. Izvedenec namreč ugotavlja, da je pasivna gibljivost desne roke dobra, kar kaže na to, da so sklepi nepoškodovani, da pa je bila aktivna gibljivost omejena.

Drži sicer pritožbena trditev, da se poškodbe po 133. točki Tabele in poškodbe sklepov ne izključujejo, vendar pa mora biti pri tem poškodba sklepov in njihova omejena (tudi pasivna) gibljivost ugotovljena in ne zadostuje le ugotovitev njene omejene aktivne gibljivosti, ki je očitno posledica druge poškodbe. Pasivne omejene gibljivosti izvedenec ne ugotavlja, kar jasno izhaja iz njegove druge dopolnitve izvedenskega mnenja.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP)