Appeal dismissed; court upheld first-instance damages award for personal injury under Obligations Act.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožnici, rojeni leta 1987, za pretres možganov, udarnino in odrgnino desnega lica, raztrganino in udarnino levega kolena ter raztrganino in udarnino leve goleni v skladu s 179. členom in 182. členom OZ pripada pravična denarna odškodnina v znesku 2,150.000,00 SIT.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje toženo stranko iz naslova nepremoženjske škode obsodilo na plačilo odškodnine tožnici v znesku 1,041.422,20 SIT ter na povrnitev pravdnih stroškov v znesku 192.701,11 SIT, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu prvostopne sodbe se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da "izpodbijano sodbo spremeni v smislu pritožbenih izvajanj".

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba nima prav, da je prvostopno sodišče tožnici z zneskom 250.000,00 SIT za prestani strah in z zneskom 400.000,00 SIT za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerilo prenizko denarno odškodnino. Takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi, ker je prvostopno sodišče po pravilni ugotovitvi vseh dejstev in okoliščin, vplivnih na odmero odškodnine za prestani strah (primarni strah zaradi izgube zavesti tožnici ni ostal v spominu, sekundarni strah hude stopnje je tožnica trpela do prihoda v bolnišnico in prva dva dneva bolnišničnega zdravljenja, srednjega hudega en mesec, trajnega lahkega pa od enega do dva meseca), tudi po presoji pritožbenega sodišča z zneskom 250.000,00 SIT odmerilo pravično denarno odškodnino po 179. členu Obligacijskega zakonika - OZ. Duševne bolečine tožnice zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa se kažejo v njenih glavobolih kot posledici pretresa možganov in kar je bilo zlasti vplivno na njeno zbranost pri učenju, zaradi česar je morala v učni uspeh vlagati več naporov kot pred poškodbo. Pričakovati pa je, da bodo navedene posledice poškodbe počasi omilile. Na podlagi takih pravilnih ugotovitev prvostopnega sodišča, pri čemer je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno povzelo zaključke iz izvedenskega mnenja izvedenke medicinske stroke mag. Lilijane Tatalovič Osterman, da procentualno splošno zmanjšanje življenjske aktivnosti ocenjuje na 2 %, pa se tudi pritožbeno sodišče pridružuje prvostopnemu sodišču, da znesek 400.000,00 SIT predstavlja pravično zadoščenje za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri navedeni odmeri pa je v zadostni meri upoštevana tudi mladost tožnice (tožnica je rojena leta 1987). Nasprotna pritožbena izvajanja se tako pokažejo kot brezuspešna.

Odmera odškodnine za prestane telesne bolečine v znesku 1,000.000,00 SIT in za skaženost v znesku 500.000,00 SIT ni predmet pritožbene graje.

Tožnici, rojeni leta 1987, za pretres možganov, udarnino in odrgnino desnega lica, raztrganino in udarnino levega kolena ter raztrganino in udarnino leve goleni v skladu s 179. členom in 182. členom OZ pripada pravična denarna odškodnina v znesku 2,150.000,00 SIT. S tako prisojo odškodnine pa je v zadostni meri upoštevano tudi načelo individualizacije ter obstoječa sodna praksa za podobne primere. Ker pa je bila tožnica zaradi nenošnje čelade 5 % sokriva za nastanek nepremoženjske škode, in ker je tožena stranka tožnici že izplačala odškodnino v višini 1,087.078,00 SIT, je tako dolžna tožnici plačati še 1,041.422,20 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo z obrestmi, kot je razvidno iz izreka prvostopne sodbe.

Odločitev pritožbenega sodišča je v skladu s 353. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.