Appeal dismissed; statute of limitations did not run until after the debt year ended due to enforcement request.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that confirmed the enforcement order. The appellant argued for the revocation of the judgment based on an alleged incomplete factual finding, though no specific grounds were provided. The court rejected this because the first instance correctly applied the statute of limitations rule, noting that the one-year limitation period only began running after the year in which the debt matured (2002) had passed, meaning the claim was not yet time-barred when the enforcement request was filed.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 355. člena Obligacijskega zakonika; drugi odstavek 355. člena Obligacijskega zakonika: Statute of limitations for annual debts commences only after the expiration of the year in which the debt matured, provided an enforcement request was filed within that year.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dosojeni znesek so terjatve, ki izvirajo iz leta 2002. Predlog za izvršbo je bil vložen. Res je, da za terjatve, ki jih vtožuje tožnica velja enoletni zastaralni rok (prvi odstavek 355. člena Obligacijskega zakonika - OZ) vendar pa začne zastaralni rok teči šele po preteku leta v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). To pa pomeni, da je zastaranje začelo teči in terjatev tožeče stranke, ki je dospela v plačilo v letu 2002 še ni zastarala, saj je bil izvršilni predlog vložen.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi delno vzdržalo v veljavi v njegovem naložitvenem delu in sicer za 22.740,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov do plačila in za stroške izvršilnega postopka v znesku 6.903,00 SIT. Glede uveljavljanih zakonskih zamudnih obresti v presežku nad 2.160,00 SIT od dalje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da mora toženec tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 17.136,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila.
Zoper obsodilni del sodbe vlaga pravočasno pritožbo toženec. Izrecnih pritožbenih razlogov ne navaja, smiselno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v tej pravdni zadevi tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je obširno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:
Iz verodostojne listine odprtih postavk tožeče stranke izhaja, da se terjatev nanaša na plačilo najemnine za kabelsko televizijo. S takšno terjatvijo pa gradbeno dovoljenje za izgradnjo kabelskega sistema, pogodba o izgradnji kabelskega sistema v in pogodba med in odborom, nimajo nobene zveze. Pomembno za to pravdno zadevo je, da ima toženec priklopljeno kabelsko televizijo in da sprejema signal. Tega pa toženec ne zanika. S tem je namreč najemna pogodba s tožečo stranko glede prejemanja signala kanalov, ki jih tožeča stranka posreduje tožencu, sklenjena. Veljavna pogodba o izgradnji CATV in gradbeno dovoljenje pa so stvar upravnega postopka in inšpekcijskih služb, in ne postopka pred sodiščem.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da vtoževana terjatev še ni zastarala. Dosojeni znesek so terjatve, ki izvirajo iz leta 2002. Predlog za izvršbo je bil vložen. Res je, da za terjatve, ki jih vtožuje tožnica velja enoletni zastaralni rok (prvi odstavek 355. člena Obligacijskega zakonika - OZ) vendar pa začne zastaralni rok teči šele po preteku leta v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). To pa pomeni, da je zastaranje začelo teči 01.01.2003 in terjatev tožeče stranke, ki je dospela v plačilo v letu 2002 še ni zastarala, saj je bil izvršilni predlog vložen.
Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih toženec ni priglasil.