Court dismisses appeal against company name registration, upholding founder's name inclusion under the Law on Foundations.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Predlagatelj sam nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

[JEDRO]

Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ).

Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ.

Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Registrsko sodišče je ugodilo predlogu predlagateljice in vpisalo v sodni register Z. s firmo H. - a. s. u..

Zoper sklep se je pravočasno pritožila udeleženka R. S. - M. za k. in smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navedla je, da beseda H., ki je bila kot del imena zavoda vpisana v sodni register, ni v slovenščini. Če pa je v imenu zavoda uporabljeno ime njene ustanoviteljice P. - S. H. pa je to tuja beseda, osebno ime je uporabljeno kot svojilni pridevnik iz osebnega imena v skladu s pravili tujega (angleškega) jezika.

Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala sodišču druge stopnje naj pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep registrskega sodišča. Zahtevala je povračilo stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Subjekt vpisa v sodnem registru je zavod. Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ).

V okviru izvajanja Zakona o javni rabi slovenščine (Ur.l. RS št. 86/2004, ZJRS), je M. za k. dolžno spremljati izvajanje tega zakona, oblikovati jezikovno politiko in zagotavljati možnosti za njeno izvajanje (1. odst. 26. čl. ZJRS). V tem okviru skrbi tudi za poimenovanje pravnih oseb navedenih v 17. čl. ZJRS. Vendar pa se mora po 1. odst. 17. čl. ZJRS firma oziroma ime pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost vpisati v sodni register oziroma drugo uradno evidenco, če je, skladno s področnimi zakoni, v slovenščini. Kot je bilo že uvodoma omenjeno, za pravni položaj zavoda, velja ZZ, za presojo pravilnosti vpisane firme (imena) zavoda, pa njen 13. člen.

Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikovo sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.). Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. dost. 13. čl. ZZ.

Pojem znaka je sodišče druge stopnje povzelo po 1. odst. 42. čl. Zakona o industrijski lastnini (ZIL - 1), vendar le v smislu pojma znaka ali grafične oblike imena, ki je lahko sestavni del imena v smislu 5. odst. 13. čl. ZZ. Znak so v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL, zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov. Kot primer znaka za osebno ime je npr. navedeno: l. (l. S., primerjaj Zakon o industrijski lastnini s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2003, stran 171). Kot je pojasnjeno v odgovoru na pritožbo je ustanoviteljica črko s vzela iz ustanoviteljičinega celotnega imena H. P. - S. in sicer začetnico njenega priimka S.

Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl.

ZIL -1.

Kot je določeno v 3. čl. Akta o ustanovitvi zavoda, je sestavni del imena tudi grafična oblika imena na štampiljki, logotipu in ikoni. Logotipe sestavljene iz ikone v obliki črke H, ki predstavlja note na notnem črtovju in napisa H.. Ikona obstaja v dveh verzijah, in sicer za projekte, ki vsebuje tudi vizualni del se uporablja verzija ikone, ki vsebuje podobo očesa, za vse ostale projekte in medije pa se bo uporabljala brez očesa. Določeno je tudi, da ima v napisu H. apostrof obliko skicirane note. Najbližje grafičnemu znaku note pa je apostrof. Tudi grafična oblika imena je v skladu s 1. odst. 42. čl. ZIL-1 in lahko sestavni del imena v smislu 5. odst. 13. čl. ZZ. Pritožbene trditve udeleženke o neutemeljeni rabi apostrofa in neznane končnice s, so torej neutemeljene.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. čl. ZSReg).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 18. čl. ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške. Zato je sodišče druge stopnje zahtevo predlagateljice za povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo zavrnilo.