Appeal against second-instance court's rejection of late judicial protection request dismissed as inadmissible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellant's appeal against the District Court's rejection of a late judicial protection request was dismissed as inadmissible. The District Court had already rejected the initial request as untimely, and the appellant attempted to file a new request against that rejection. The Supreme Court ruled that since the District Court acted as the second instance organ, the Supreme Court could not review the case as a third instance.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških 163. odstavek 1; When a lower court rejects a judicial protection request as untimely and a second-instance court reviews the rejection, the supreme court cannot act as a third instance.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba storilca se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Dejstvo je namreč, da je o vloženi zahtevi za sodno varstvo proti plačilnemu nalogu kot prvostopni organ odločal prekrškovni organ z odločitvijo, da je zahteva za sodno varstvo prepozna, ko jo je s sklepom z dne kot takšno zavrgel, o vloženi zahtevi za sodno varstvo proti takšni odločitvi pa je z izpodbijanim sklepom z dne Okrajno sodišče v sklepalo kot instančni organ in je takšna njegova odločitev dokončna. To velja za vse primere, kadar o vloženi zahtevi za sodno varstvo odloči prekrškovni organ in jo zavrže kot prepozno ali nedovoljeno, o vloženem pravnem sredstvu oziroma zahtevi za sodno varstvo proti takšni odločitvi pa nato odloča okrajno sodišče in je v tej vlogi kot instančni organ oziroma organ druge stopnje, kar pomeni, da o isti stvari ne more kot tretja stopnja presojati še višje sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Z odločbo o prekršku oziroma plačilnim nalogom Mestne redarske službe je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška po petem odstavku 52. člena ZVCP-1 in mu je bila izrečena globa v višini 10.000,00 SIT. Proti plačilnemu nalogu je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki pa jo je prekrškovni organ s sklepom z dne zavrgel kot prepozno vloženo. Proti temu sklepu je storilec vložil novo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne zavrglo (pravilno zavrnilo) kot neutemeljeno in je potrdilo sklep prekrškovnega organa z dne .
Proti sklepu Okrajnega sodišča v z dne je storilec vložil pritožbo, vendar je le-ta nedovoljena.
Čeprav je v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje v pravnem pouku navedlo, da je proti temu sklepu dovoljena pritožba na Višje sodišče v v roku osmih dni po prejemu sklepa, je proti tovrstnim sklepom sodišč prve stopnje pritožba nedovoljena. Dejstvo je namreč, da je o vloženi zahtevi za sodno varstvo proti plačilnemu nalogu kot prvostopni organ odločal prekrškovni organ z odločitvijo, da je zahteva za sodno varstvo prepozna, ko jo je s sklepom z dne kot takšno zavrgel, o vloženi zahtevi za sodno varstvo proti takšni odločitvi pa je z izpodbijanim sklepom z dne Okrajno sodišče v sklepalo kot instančni organ in je takšna njegova odločitev dokončna. To velja za vse primere, kadar o vloženi zahtevi za sodno varstvo odloči prekrškovni organ in jo zavrže kot prepozno ali nedovoljeno, o vloženem pravnem sredstvu oziroma zahtevi za sodno varstvo proti takšni odločitvi pa nato odloča okrajno sodišče in je v tej vlogi kot instančni organ oziroma organ druge stopnje, kar pomeni, da o isti stvari ne more kot tretja stopnja presojati še višje sodišče.
Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 163. člena Zakona o prekrških sklenilo, kot je navedeno v izreku tega sklepa.