Appeal allowed: Driver's refusal to sign breathalyzer report deemed consent to results without further testing.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment which dismissed the traffic violation due to alleged lack of proof regarding the driver's intoxication level. The prosecution argued that the driver's refusal to sign the breathalyzer report indicated disagreement with the results, warranting a mandatory follow-up test. The court found this reasoning flawed because the driver's refusal was based on legal advice rather than disagreement with the test outcome, and the first instance failed to exhaust all relevant evidence before concluding the driver consented to the results.
Legislator headnote
AI generatedArticle 2, paragraph 2 of Section 132 of the Road Traffic Offences Act; Article 5 of Section 132 of the Road Traffic Offences Act: A driver's refusal to sign the breathalyzer report constitutes consent to the test results, thereby negating the obligation for the police to order a subsequent breathalyzer or medical examination.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi vlagateljice obdolžilnega predloga Policijske postaje se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se mu zadeva vrne v novo odločanje.
[JEDRO]
Voznikova odklonitev podpisa zapisnika iz drugega odstavka 132. člena ZVCP-1 smiselno pomeni oporekanje rezultatu preizkusa z na primer elektronskim alkotestom, zaradi česar mora policist v nadaljevanju odrediti preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, v obravnavani zadevi pa je posebnost le-te prav v okoliščini, da bi se naj obd. kljub odklonitvi podpisa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom z njegovim rezultatom strinjal.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ustavilo postopek o prekršku proti obd. v zvezi s sumom storitve prekrška po točki D četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, ker naj ne bi bilo dokazano, da je prekršek storil obdolženec.
Proti takšni sodbi se je pravočasno pritožila vlagateljica obdolžilnega predloga Policijska postaja, in sicer zaradi zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavanem primeru je bil obd. kot vozniku osebnega avtomobila v cestnem prometu odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki ga je obdolženec opravil, ni pa podpisal zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom in, ker mu policist ni odredil strokovnega pregleda ali preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom), je sodišče prve stopnje zaključilo, da zaradi pomanjkljivo izvedenega postopka ni mogoče šteti, da je obdolženec storil očitani prekršek. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je v obravnavanem primeru po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljen.
Res je, da materialna določba drugega odstavka 132. člena ZVCP-1 določa, da če se s preizkusom iz prejšnjega odstavka ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa in če voznik odkloni podpis, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik in mu odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, vendar je to določbo potrebno brati kot celoto z ostalimi določbami navedenega člena, ki opisujejo obveznosti voznika v cestnem prometu in pooblastila policista, v obravnavanem primeru predvsem z določbo petega odstavka istega člena, ki med drugim določa, da če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled.
Voznikova odklonitev podpisa zapisnika iz drugega odstavka 132. člena ZVCP-1 smiselno pomeni oporekanje rezultatu preizkusa z na primer elektronskim alkotestom, zaradi česar mora policist v nadaljevanju odrediti preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, v obravnavani zadevi pa je posebnost le-te prav v okoliščini, da bi se naj obd. kljub odklonitvi podpisa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom z njegovim rezultatom strinjal. To je razvidno tako iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, kjer je posebej navedeno, da obdolženec zapisnika noče podpisati, ker mu je odvetnik povedal, da naj ne podpiše, kakor tudi iz izjave priče policista, ki je pri sodišču prve stopnje v zvezi s tem posebej pojasnil, da se je obdolženec z rezultatom preizkusa celo strinjal, vendar pa zapisnika ni hotel podpisati, saj je navajal, da mu je tako svetoval odvetnik.
Da razlog odklonitve podpisa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom ni bil v nestrinjanju z njegovim rezultatom, je razvidno tudi iz zagovora obd. v pravni pomoči pri Okrajnem sodišču v, ko je v zvezi s tem pojasnil, da se spominja, da je bil rezultat preizkusa alkoholiziranosti 0,61 nečesa, po nasvetu odvetnika pa zapisnika o preizkusu ni hotel podpisati, pri čemer pa je obdolženec pred tem v svojem zagovoru ugovarjal statusu voznika osebnega avtomobila v cestnem prometu in zatrjeval, da vozila ni vozil, kar je bilo bistvo njegovega zagovora, ni pa navajal kakršnihkoli pomislekov v točnost rezultata preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom.
Zaradi tega ni utemeljen zaključek sodišča prve stopnje iz obrazložitve izpodbijane sodbe, da se postavlja dvom v delu, kjer naj bi se obdolženi z rezultatom alkoholiziranosti strinjal, saj glede na prej navedeno vsi izvedeni dokazi kažejo na okoliščino, da obdolženec glede samega rezultata preizkusa alkoholiziranosti ni imel pomislekov in le-temu ni ugovarjal, tudi posredno ne z nepodpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je neutemeljen tudi iz samega procesnega vidika, saj je mogoče zagovarjati dvom o kakšnem dejstvu oziroma okoliščini dejanskega stanja in nato odločitev "v dvomu v korist obdolženca" le tedaj, kadar sodišče izvede vse možne relevantne dokaze v zvezi z ugotavljanjem takšne okoliščine, v obravnavani zadevi pa sodišče prve stopnje ni zaslišalo vseh prič policistov, ki bi o tej okoliščini v svojih izjavah lahko kaj navedli, prav tako pa ni izvedlo soočenj med njimi in obdolžencem.
Zaradi navedenega pritožbeno sodišče meni, da obd. z nepodpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom z dne ni izrazil svojega nestrinjanja z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in le-temu na tak način ni oporekal, zaradi česar policist glede na navedene okoliščine obdolžencu ni bil dolžan odrediti strokovnega pregleda ali preizkusa z merilnikom alkohola v izdihanem zraku oziroma etilometrom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnice vlagateljice obdolžilnega predloga Policijske postaje ugodilo in je skladno z določbo petega odstavka 163. člena Zakona o prekrških sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter jo le-temu vrnilo v ponovno odločanje.