Appeal allowed; vague claim description in counterclaim deemed sufficient for trial under ZPP.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

[JEDRO]

Pritožnik je z nasprotno tožbo zahteval, da se ugotovi, da v skupno

premoženje pravdnih strank, na katerem sta deleža enaka, spada tudi

večje število likovnih del, pri čemer je slike opisal tako, da je za

vsako navedel podlago slikanja, njene dimenzije, tehniko slikanja,

naslov pa je navedel le pri nekaterih slikah, saj naj bi ostale ne

imele naslova in je zato pri njih navedeno "brez naslova". Po presoji

pritožbenega sodišča je takšna opredelitev tožbenega zahtevka v

nasprotni tožbi dovolj določna. Na podlagi takšnega zahtevka je

namreč mogoče presoditi, ali v skupno premoženje pravdnih strank

spadajo vse opisane slike, ali pa le nekatere oziroma nobena od njih.

Utemeljene pa so tudi pritožbene navedbe o tem, da se slik bolj

določno sploh ne da opisati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo nasprotno

tožbo tožene stranke Antona B. z dne 18.6.2004.

Zoper navedeni sklep se je Anton B. pravočasno pritožil. V pritožbi

navaja, da ga je sodišče prve stopnje res pozvalo, da svojo nasprotno

tožbo z dne 18.6.2004 v roku 15 dni popravi, vendar pa tega ni

storil, saj se tega ne da storiti. Pravi, da bolj precizno kot je v

nasprotni tožbi postavljen tožbeni zahtevek, se zahtevka ne da

postaviti. Pravi, da je vse slike, ki naj bi spadale v skupno

premoženje pravdnih strank, opisal z vsemi podatki, s katerimi se

slike označujejo, z njihovo dimenzijo, tehniko slikanja in vrsto

podlage. Meni, da ni kriv za to, da večina slik nima naslova oziroma

da imajo naslov "brez naslova". Pravi tudi, da je večina slik

abstraktnih in se jim ne da določiti naslova. Ker se bolj precizno in

bolj določeno sliko ne da označiti, meni, da ima nasprotna tožba vse

elemente, ki jih mora imeti ugotovitvena tožba po 181. členu ZPP.

Poleg tega tudi sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim ga je

pozvalo, da popravi nasprotno tožbo, ni navedlo, kako naj jo dopolni

oziroma kako naj tožbeni zahtevek naredi bolj določen. Ker se

izpodbijani sklep zaradi tega ne da preiskusiti in je podana bistvena

kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena

ZPP, pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani

sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zahtevek tožeče stranke po

nasprotni tožbi dovolj določen za obravnavo. Pritožnik je z nasprotno

tožbo zahteval, da se ugotovi, da v skupno premoženje pravdnih

strank, na katerem sta deleža enaka, spada tudi večje število

likovnih del, pri čemer je slike opisal tako, da je za vsako navedel

podlago slikanja, njene dimenzije, tehniko slikanja, naslov pa je

navedel le pri nekaterih slikah, saj naj bi ostale ne imele naslova

in je zato pri njih navedeno "brez naslova". Po presoji pritožbenega

sodišča je takšna opredelitev tožbenega zahtevka v nasprotni tožbi

dovolj določna. Na podlagi takšnega zahtevka je namreč mogoče

presoditi, ali v skupno premoženje pravdnih strank spadajo vse

opisane slike, ali pa le nekatere oziroma nobena od njih. Utemeljene

pa so tudi pritožbene navedbe o tem, da se slik bolj določno sploh ne

da opisati. Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo pritožnika zato

zavrglo v nasprotju z določbo 1. odst. 180. v zvezi s 1. in 4. odst.

108. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno

besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004). S takšnim nezakonitim

postopanjem pa je pritožniku odvzelo možnost obravnavanja pred

sodiščem, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega

postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je

zato na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst.

354. in 366. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča

prve stopnje razveljavilo. Prvostopenjsko sodišče bo moralo v novem

postopku vsebinsko odločiti tudi o zahtevku iz nasprotne tožbe.