Appeal dismissed; temporary order preserved expropriation right despite property transfer to development company.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Z začasno odredbo so se zavarovale pravice denacionalizacijskih

upravičencev še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo in v

okviru te pravice je tudi pravica do izločitve premoženja iz stečajne

mase v primerih, kadar je bila začasna odredba izdana pred uvedbo

stečajnega postopka. Ker zahteva tožeča stranka ugotovitev te

pravice, ne pa izročitev nepremičnine, ni pomembno, da je bila

nepremičnina po 36. členu ZPPSL prenesena na Slovensko razvojno

družbo d.d..

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in

ugotovilo izločitveno pravico tožeče stranke proti toženi stranki na

nepremičnem premoženju parc. št. 2165/3, vl. št. 2395 k.o. V.. in

naložilo toženi stranki plačilo pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih

razlogov. V stečajnem postopku je stečajni senat na podlagi 36. člena

ZPPSL iz stečajne mase izločil sporno premoženje in ga prenesel na

Slovensko razvojno družbo d.d.. To pomeni, da tožena stranka nima te

nepremičnine in je izločena iz stečajne mase, kar ugotavlja tudi

sodišče. Zato je obrazložitev v nasprotju z izrekom.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Za pritožnika ni več sporno, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje in

sicer, da ima tožeča stranka aktivno legitimacijo za vložitev te

tožbe. Tožniki so namreč dosegli izdajo začasne odredbe za

zavarovanje svojih zahtevkov v zvezi z denacionalizacijo na sporni

nepremičnini (sklep Občine L.. z dne 3.5.1993) in to glede tožene

stranke, ki je bila takrat imetnik pravice uporabe na sporni parceli.

Z začasno odredbo je bilo prepovedano vsakršno razpolaganje z

navedenim premoženjem. Tožeča stranka je bila tudi napotena na to

pravdo s sklepom St 78/98 v stečajnem postopku tožene stranke.

Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da ima tožeča

stranka pravico zahtevati izločitev sporne nepremičnine po 104. členu

ZPPSL (Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur.l. RS,

št. 39/97). Tožeča stranka namreč ne zahteva izročitve spornega

premoženja, ampak le izločitev iz stečajne mase tožene stranke.

Za pritožbo je le sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da čeprav

je stečajni senat s sklepom opr. št. St 78/89 z dne 9.7.1999 iz

stečajne mase izločil nepremičnino in jo prenesel na Slovensko

razvojno družbo d.d., mora tožena stranka priznati izločitveno

pravico iz stečajne mase. Po določbi 2. odstavka 36. člena Zakona o

spremembah in dopolnitvah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

likvidaciji, se ravno na premoženju, kot je v konkretnem primeru,

kjer so upravičenci zavarovali zahtevek na stvareh podjetja, nad

katerimi je uveden stečajni postopek, ta sredstva popišejo in

izločijo iz stečajne mase ter prenesejo na sedaj Slovensko razvojno

družbo d.d.. Ta jih uporablja kot dober gospodar; v primeru iz 2.

odstavka ZLPP se stvari v zavrnjenem delu vrnejo v stečajno maso,

sicer pa bodo po pravnomočnosti sklepa o denacionalizaciji dobili

tožniki sporno nepremičnino nazaj. 2. odstavek 36. člena je tako le

pogojno in začasno določil prenos teh sredstev na Slovensko razvojno

družbo d.d.. Sredstva se v primeru iz 2. odstavka 13. člena Zakona o

lastninskem preoblikovanju podjetij vrnejo v zavrnjenem delu v

stečajno maso. Tako se izkaže ob pravilni uporabi 36. člena ZPPSL, da

tožeča stranka ima pravni interes, da se izločitvena pravica ugotovi

proti toženi stranki (primerjaj tudi 104. člen ZPPSL). V začetku

stečajnega postopka je nesporno tožena stranka imela pravico uporabe

na tej nepremičnini oziroma je bila ta nepremičnina v stečajni masi.

Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje tožeča stranka z

ugotovitvenim zahtevkom na izločitveno pravico zahteva le ugotovitev

obstoja izločitvene pravice, ne pa izročitve v posest oziroma vpis v

zemljiško knjigo. Do prenosa sporne nepremičnine je prišlo po

vložitvi tožbe in s sklepom stečajnega senata, kar ne vpliva na

dokončanje pravde med pravdnima strankama (primerjaj tudi 1. odstavek

190. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno razlagalo 104. člen ZPPSL in

pravilno opozorilo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v podobnih

primerih (II Ips 266/2001 in II Ips 606/99).

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno

dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni

zagrešilo nobenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno

sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot

neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).