Appeal dismissed; co-ownership division based on value at decision time; tax exemption denied due to procedural timing and financial status.

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Delitev solastnih nepremičnin sodišče opravi po njihovem stanju in

vrednosti v času odločanja.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 10.9.2004 je sodišče prve stopnje razdružilo

nepremičnine, vl. št. 42 k.o. D.., vl. št. 30 k.o. V.. in vl. št. 12

k.o. S.., ki so bile v solasti udeležencev, do 3/4 nasprotnice in

predlagateljev do skupno 1/4.

S sklepom z dne 17.12.2004 pa je prvo sodišče odločilo, da se

nasprota udeleženka ne oprosti plačila sodnih taks.

V pritožbi, ki jo nasprotna udeleženka vlaga proti sklepu o

razdružitvi, zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, poudarja,

da je z izpodbijano odločitvijo bistveno prikrajšana. Stavbi in

stavbišče, ki jih je po sklepu dobila v izključno last, so vsaj za 25

% precenjene, medtem ko so nekatere parcele (št. 616, 618, 619 in

620/1 k.o. D..), dodeljene predlagateljem, realno globoko podcenjene.

Utemeljeno je namreč pričakovati, da bodo te parcele, ki ležijo ob

regionalni cesti P..., v neposredni bližini hitro razvijajočega se

kraja A.., slej ko prej postale zazidljiva gradbena zemljišča. Res je

sicer, kar ugotavlja sodišče, da so po lokacijski informaciji Občine

B.. z dne 23.9.2003 te parcele kmetijske, vendar ni pojasnjeno, kako

dolgo. Sklep naj se torej razveljavi in s ponovno obravnavo predloga

natančneje določi realna vrednost nepremičnin, ki se razdružujejo.

V pritožbi zoper sklep o zavrniti taksne oprostitve pa nesprotna

udeleženka pojasnjuje, da oprostitve ni mogla predlagati pred

prejemom taksnega naloga, saj je šele takrat bila prvič seznanjena z

višino takse. Ne gre torej za oprostitev za nazaj, kot zmotno

ugotavlja sodišče. Plačilo takse 1.025.940,08 SIT je zanjo takšno

breme, ki ga ne zmore in bi močno ogrozilo njeno preživljanje. Res je

solastnica manjšega posestva, vendar zaradi starosti (74 let) in

bolehnosti ne more kaj prida obdelovati, v najem pa njene zemlje noče

vzeti nihče, ker temu nasprotujejo ostali solastniki. Katastrski

dohodek je nizek, fiksni stroški za komunalne storitve, elektriko,

vodo, RTV in telefon pa izredno visoki. Samo vrednost objektov in

stavbnih zemljišč je 16.350.720,00 SIT, poslopja pa ne prinašajo

dohodka, ampak le stroške za nujno vzdrževanje. Dohodek od zemlje je

pričel, komaj plačuje davke in delavce, ki ji pomagajo pri kmečkih

delih.

Pritožbi nista utemeljeni.

Delitev nepremičnin sodišče more in mora opraviti po njihovem stanju

in vrednosti, kakršna sta v času odločanja. Po podatkih v spisu, ki

jim pritožnica ne oporeka, so parcele, dodeljene (med drugim)

predlagateljem, kmetijska zemljišča in kot take tudi ovrednotene po

izvedencu. Iz lokacijske informacije Občine B.. z dne 23.9.2003

(priloga A 18) jasno sledi, da spremembe prostorskega reda glede teh

parcel niso predvidene (točka 4/2). Ob takem stanju stvari torej ni

prav nobene zakonite podlage za cenitev v pritožbi posebej omenjenih

predlagateljem dodeljenih parcel kot nezazidanega stavbnega

zemljišča. Nasprotna udeleženka pa poleg tega cenitvi, ki jo je v

postopku na prvi stopnji sodišču predložil sodni izvedenec dipl. ing.

R.B. ni ugovarjala in najo ni imela pripomb, niti v zvezi s temi

zemljšči, kakor tudi ne glede njej dodeljenih stavbnih zemljišč in

stavb, ki jih zdaj šteje za precenjene, zato je grajanje cenilnega

mnenja v pritožbi tudi nedopustna pritožbena novota (člen 337 ZPP. v

zvezi s členom 37. ZNP).

Slediti tudi ni mogoče pritožbenim izvajanjem, ki se nanašajo na

sklep o zavrnitvi predlagane taksne oprostitve. Prvostopenjske

ugotovitve in zaključki, razvidni iz razlogov tega sklepa, so po

presoji sodišča druge stopnje pravilni. Pravočasnost predloga za

oprostitev se presoja po času nastanka taksne obveznosti, ne pa po

trenutku, ko je bila stranka postopka seznanjena z višino te

obveznosti. V celoti je treba pritrditi oceni, da pritožničino

celovito premoženjsko stanje taksne oprostitve ne upravičuje. Glede

na pritožbene poudarke o nemožnosti oddaje zemljišč v najem zaradi

nasprotovanja solastnikov pa ni odveč še dodati, da je s

pravnomočnostjo sklepa o razdelitvi ta zatrjevana ovira odpadla.

Po povedanem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni

dolžnosti, je pritožbeno sodišče oba izpodbijana sklepa potrdilo

(člen 365, točka 2. ZPP v zvezi s členom 37. ZNP).