Appeal granted; inheritance court must reject claims against final inheritance judgment.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščinski postopek konča. Po

pravnomočnosti sklepa o dedovanju zato ne stranke zapuščinskega

postopka ne tretje osebe tega sklepa ne morejo več izpodbijati v

zapuščinskem postopku, temveč le s tožbo v pravdi, če so podane

zakonske predpostavke. Zapuščinsko sodišče mora zato vse vloge strank

zapuščinskega postopka ali tretjih, ki merijo na spremembo ali

razveljavitev pravnomočnega sklepa o dedovanju, zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče na Jesenicah je s sklepom z dne 11.4.2005, opr. št. D

37/.., odločilo, da se Agrarni skupnosti R.. ne prizna status stranke

v predmetnem zapuščinskem postopku.

Proti sklepu se je pritožila Agrarna skupnost R.... V pritožbi

navaja, da nepremičnine, vpisane v vl. št. 723, k.o. R..,

predstavljajo nepremično premoženje, podržavljeno nekdanjim članom

Agrarne skupnosti R.... S tem premoženjem upravlja pritožnica. S tem,

ko je sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju za dediče

solastninskega deleža zapustnika na predmetnih nepremičninah

razglasilo vse dediče, torej tudi tiste, ki niso člani agrarne

skupnosti, je bistveno poseglo v pravice in obveznosti ostalih članov

agrarne skupnosti, kot so dogovorjene s statutom skupnosti. Tako

dedovanje je v nasprotju z Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih

skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, v nasprotju s

statutom pritožnice in z namenom agrarne skupnosti. Za člane agrarne

skupnosti je zelo pomembno, da se deležne prvice ne delijo, saj se z

delitvijo teh pravic onemogoča učinkovito in namensko upravljanje s

solastnim premoženjem ostalih članov agrarne skupnosti. Zato

pritožnica izkazuje pravni interes za udeležbo v predmetnem

zapuščinskem postopku. Upravna enota J.. še ni odločila o celotnem

zahtevku agrarne skupnosti glede vrnitve podržavljenega premoženja v

Republiki Sloveniji, iz njenega poročila o ugotovljenem pravnem in

dejanskem stanju pa izhaja, da bo o zahtevku odločala skladno z

Zakonom o vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega

premoženja in pravic, ki določa drugačen način dedovanja. Tako se

pritožnici glede premoženja, s katerim je nekoč upravljala enotno,

lahko obetajo različni pravni in lastniški režimi. To pa ji onemogoča

učinkovito in pregledno gospodarjenje z nepremičninami njenih članov.

Po njenem mnenju pa taka pravna ureditev posega v ustavne pravice

njenih članov do enakosti pred zakonom, do enakega varstva pravic, do

zasebne lastnine in bistveno posega v ustavno načelo pravne države.

Pritožba je utemeljena.

Po podatkih spisa je sklep o dedovanju, ki ga je sodišče prve stopnje

izdalo v konkretni zadevi (sklep o dedovanju z dne 7.10.2004, opr.

št. D 37/...), postal pravnomočen. S pravnomočnostjo sklepa o

dedovanju se zapuščinski postopek konča. Po pravnomočnosti sklepa o

dedovanju zato ne stranke zapuščinskega postopka ne tretje osebe tega

sklepa ne morejo več izpodbijati v zapuščinskem postopku, temveč le s

tožbo v pravdi, če so podane zakonske predpostavke (220. člen, 5.

odstavek 213. člena v zvezi z 210. in 212. členom, 222., 223. in 224.

člen Zakona o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni

list RS/I, št. 17/91, Uradni list RS, št. 13/94, v nadaljevanju ZD).

Zapuščinsko sodišče mora zato vse vloge strank zapuščinskega postopka

ali tretjih, ki merijo na spremembo ali razveljavitev pravnomočnega

sklepa o dedovanju, zavreči. Namesto tega pa je v predmetni zadevi

zapuščinsko sodišče po pravnomočnosti sklepa o dedovanju s sklepom z

dne 11.4.2005 odločalo o tem, ali se Agrarni skupnosti R.. prizna

status stranke, in odločilo, da se ji ta status ne prizna.

Ker je sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa o dedovanju,

torej po tem, ko je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan,

izdalo izpodbijani sklep, čeprav tega glede na zgoraj navedeno ne bi

smelo izdati, je

sodišče druge stopnje zaradi opisane postopkovne kršitve pritožbi

Agrarne skupnosti R.. ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3.

točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št.

26/99, 96/02 in 110/02, v zvezi s 163. členom ZD).

Glede na vsebino pritožbe gre dodati še to, da se agrarna skupnost

neutemeljeno sklicuje na Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih

skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS,

št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 79/98, v nadaljevanju ZPVAS),

natančneje na njegovo določbo 2. odstavka 8. člena, ki za premoženje,

vrnjeno članom nekdanjih agrarnih skupnosti po omenjenem zakonu,

določa, da premoženjske pravice člana agrarne skupnosti v naravi

lahko podeduje le dedič, ki je član agrarne skupnosti, ostali dediči

pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. V konkretnem primeru je

bil solastninski delež Lovrenca E. na nepremičninah, vpisanih v vl.

št. 723, k.o. R..., omenjenemu vrnjen na podlagi določb Zakona o

denacionalizaciji (Uradni list RS/I, št. 27/91, Uradni list RS, št.

56/92, 13/93, v nadaljevanju ZDen) in ne na podlagi določb ZPVAS.

ZPVAS namreč v času izdaje odločbe o denacionalizaciji (ta je bila

izdana dne 15.1.1994 - C4) sploh še ni veljal (v veljavo je namreč

stopil šele dne 19.2.1994). Že Ustavno sodišče Republike Slovenije je

v odločbi z dne 5.12.1996, opr. št. U-I-324/94, pa tudi v odločbi z

dne 24.3.2005, opr. št. Up-217/03-11, zavzelo stališče o tem, da se

ZPVAS uporablja le za primere, ko do uveljavitve tega zakona o

zahtevku za vrnitev premoženja, vloženem po ZDen, še ni bila izdana

prvostopenjska odločba o denacionalizaciji.

V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje zgoraj

navedeno odločiti o predlogu agrarne skupnosti za razveljavitev

potrdila o pravnomočnosti in o predlogu za vročitev sklepa o

dedovanju (l. št. 65 do 67).