Court partially allowed appeal on joint liability, ruling debt shared equally among four users without agreement.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially granted the appeal, modifying the first-instance judgment regarding the enforcement of a debt. The lower court had incorrectly assumed joint liability for four users of a connection, ordering full payment by one defendant. The court held that joint liability requires explicit agreement or statutory provision, which was absent here, mandating equal division of the debt among all four users under the Obligations Act.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 412. člen ZOR; Solidarnost obveznosti več dolžnikov se ne domneva, ampak mora biti predpisana ali dogovorjena, kar pomeni, da brez takšnega dogovora delijo obveznost na enake dele.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v:
a) v točki II.1. izreka,
tako da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L.. opr. št. I
../23117 z dne 26.11.... v 1. točki izreka delno v veljavi le za:
znesek glavnice v višini 46.256,50 SIT in zakonske zamudne obresti od
zneska 23.291,00 SIT od 16.5.1998 do plačila, od zneska 1.022,75 SIT
od 16.6.1998 do plačila, od zneska 19.962,75 od 16.7.1998 do plačila,
od zneska 990,00 SIT od 16.8.1998 do plačila in od zneska 990,00 SIT
od 16.9.1998 do plačila, za preostali znesek glavnice in pripadajoče
zamudne obresti pa se sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavi;
b) v točki II.2. izreka, tako da ostane sklep o izvršbi Okrajnega
sodišča v L.. opr. št. I ../23117 z dne 26.11... v 3. točki izreka
delno v veljavi le za izvršilne stroške v višini 2.555,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.1998 do plačila, za preostali
znesek izvršilnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi pa se
sklep o izvršbi v 3. točki izreka razveljavi;
c) v II.3. točki izreka, tako da je tožena stranka dolžna povrniti
tožeči stranki le 2.850,00 SIT stroškov pravdnega postopka z
zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.8.2005 do plačila, v roku 8 dni,
višji zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pravdnega
postopka pa se zavrne.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve
stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
3. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške
pritožbenega postopka v znesku 33.533,33 SIT, v roku 8 dni.
[JEDRO]
Solidarnost obveznosti več dolžnikov se ne domneva, ta mora biti
predpisana ali dogovorjena. Ker solidarnost obveznosti uporabnikov
priključka na S... 28 ni bila niti dogovorjena niti predpisana, se
njihova deljiva obveznost po določbi 2. odst. 412. člena ZOR deli na
enake dele, tako da je vsak od njih odgovoren le za svoj del
obveznosti. Drugačna delitev namreč ni bila dogovorjena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom v točki I.
izreka odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L.. opr.
št. I .../23117 z dne 26.11... zaradi umika tožbe razveljavi delno v
1. točki izreka, in sicer za 22.4.2005 plačano glavnico v znesku
46.256,50 SIT, 128.065,89 SIT plačanih obresti in 2.139,00 SIT
plačane glavnice in deloma v 3. točki izreka za 2.555,00 SIT sodnih
stroškov in 6.144,26 SIT obresti od sodnih stroškov. V točki II.1.
izreka je odločilo, da ostane navedeni sklep o izvršbi delno v
veljavi v 1. točki izreka za znesek glavnice v višini 136.630,50 SIT
z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 46.907,50 SIT od 16.5.1998
do plačila, od zneska 4.091,00 SIT od 16.6.1998 do plačila, od zneska
79.851,00 SIT od 16.7.1998 do plačila, od zneska 1.821,00 SIT od
16.8.1998 do plačila in od zneska 3.690,00 SIT od 16.9.1998 do
plačila. V točki II.2. je odločilo, da ostane navedeni sklep o
izvršbi delno v veljavi v 3. točki izreka glede izvršilni stroškov v
višini 7.665,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.11.1998
dalje do plačila, v točki II.3. izreka pa je odločilo, da je tožena
stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne
stroške v znesku 11.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
29.8.2005 do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo.
Zoper navedeno odločbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi
navaja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, saj
iz tožbe izhaja, da tožnik ni vtoževal nerazdelne obveznosti proti
štirim tožencem, kljub temu pa jo je sodišče prve stopnje obsodilo
kot solidarno dolžnico. Pravi, da sodišče prve stopnje ni odločilo o
ugovoru T...d.o.o. ter da ni jasno, ali je bil sklep o izvršbi
dolžniku M.. d.o.o. sploh vročen. Ker ta toženec ni bil vključen v
pravdo, gre za procesno napako. Nadalje pravi, da Odlok o oskrbi z
vodo določa le obveznost porabnikov, da vodo plačajo, ne določa pa
solidarne obveznosti uporabnikov istega odjemnega mesta. Zaključek
sodišča, da gre za solidarno odgovornost po 414. členu ZOR, je zmoten
in materialnopravno nepravilen. Meni, da gre za deljivo obveznost po
412. členu ZOR, ki pa ni solidarna. Da ne gre za solidarno obveznost,
izhaja tudi iz ravnanja tožnika samega. Tožeča stranka v dopisu z dne
10.5.2005 pravi, da so dediči po Micheli B. plačali "svoj del dolga"
in je zato tožbo zoper njih umaknila. Če pa bi tožnik dosledno sledil
svojemu zmotnemu stališču o nerazdelnosti, tožbe za plačani znesek ne
bi umaknil, ampak bi vztrajal pri tožbi za preostali del zahtevka še
naprej tudi zoper dediče Michelija. Pravi, da sama porabi minimalno
količino vode, saj v svojih prostorih vodo rabi le za WC. Navaja še,
da so porabniki tega odjemnega mesta spomladi 2005 ta vodovodni
ventil zaprli, saj se je na to mesto nelegalno priključila ena ali
celo več strank. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in
izpodbijano odločbo v točkah II.1.2. in 3. izreka razveljavi.
Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni
odgovorila.
Pritožba je delno utemeljena.
Pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da sodišče prve stopnje ni
odločilo o ugovoru dolžnika D.. d.o.o. Ljubljana ter da ni jasno, ali
je bil sklep o izvršbi dolžniku M.. d.o.o. Ljubljana vročen, niso
pomembne za odločitev pritožbenega sodišča o utemeljenosti njene
pritožbe, saj se izpodbijana sodba in sklep na njih ne nanašata.
Utemeljene pa so pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje
zmotno zaključilo, da je obveznost tožene stranke, ki je ena od
štirih uporabnikov vode na odjemnem mestu na S.. 28, Ljubljana,
solidarna z obveznostmi plačila vode ostalih uporabnikov tega
priključka. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da niti 25. člen
niti kateri drug člen Odloka o oskrbi z vodo (Uradni list SRS št.
11/87) ne predpisuje solidarne odgovornosti več uporabnikov istega
vodovodnega priključka. V 1. in 2. odst. 25. člena tega odloka je
navedeno le, da v primeru, ko je v objektu več uporabnikov vode iz
istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom, kdo
sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo, ter da interna delitev
stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost
upravljalca. S tem je določeno le, da se lahko o načinu
porazdeljevanja stroškov dogovorijo sami uporabniki istega
priključka, ni pa z navedenimi določbami urejeno njihovo razmerje do
upravljalca in zato z njimi tudi ni predpisana solidarna odgovornost
več uporabnikov istega vodovodnega priključka. Da obveznost plačila
vode uporabnikov priključka na S... 28, Ljubljana, ni solidarna, se
zaveda tudi tožena stranka, saj je predlog za izvršbo vložila zoper
vse štiri odjemnike, pri tem pa ni navedla, da izterjuje svojo
terjatev od dolžnikov solidarno, da neplačani del terjatve v celoti
vtožuje le od tožene stranke Marije C., pa je jasno navedla šele na
naroku dne 29.8.2005. Po delnem poplačilu njene terjatve s strani
dedičev uporabnika Mikeli B. pa je tožbo zoper njega oziroma njegove
dediče v celoti umaknila, kar kaže na to, da je štela, da je vsak od
uporabnikov dolžan plačat le svoj del stroškov porabljene vode v
vtoževanem obdobju, ne pa celotnega zneska terjatve.
Pritožbeno sodišče zaključuje, da je obveznost uporabnikov
vodovodnega priključka na S... 28 v Ljubljani glede na določbo 1.
odst. 412. člena ZOR (Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list
SFRJ št. 29/78 s spremembami in dopolnitvami, ki se za sporno
razmerje uporablja na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega
zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001) deljiva, saj gre za denarno
obveznost, ni pa solidarna. Solidarnost obveznosti več dolžnikov se
namreč ne domneva, ta mora biti predpisana ali dogovorjena. Ker
solidarnost obveznosti uporabnikov priključka na S... 28 ni bila niti
dogovorjena niti predpisana, se njihova deljiva obveznost po določbi
2. odst. 412. člena ZOR deli na enake dele, tako da je vsak od njih
odgovoren le za svoj del obveznosti. Drugačna delitev teh stroškov
med uporabniki namreč ni bila dogovorjena. Iz ugotovitev
prvostopenjskega sodišča izhaja, da so bili v vtoževanem obdobju na
S... 28 v Ljubljani 4 uporabniki vodovodnega priključka, ki med seboj
niso sklenili sporazuma o delitvi stroškov po 1. odst. 25. člena
navedenega odloka v zvezi s 2. odst. 412. člena ZOR, da je terjatev
tožeče stranke tako po temelju kot po višini izkazana, da razen v
delu, za katerega je tožeča stranka zaradi plačila dedičev Mikeli
B. dne 22.4.2005 umaknila tožbo, njena terjatev ni bila poplačana
oziroma da tožena stranka tožeči stranki iz naslova vtoževane
terjatve ni plačala ničesar. Na podlagi navedenih ugotovitev sodišča
prve stopnje, katerih se v pritožbi zoper odločbo izdano v postopku v
sporu majhne vrednosti po določbi 1. odst. 458. člena ZPP (Zakon o
pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št
36/2004) ne more več izpodbijati, in na podlagi določbe 2. odst. 412.
člena ZOR, pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka kot
ena izmed štirih uporabnikov spornega priključka dolžna plačati
tožeči stranki le četrtino vtoževane terjatve, in ne ves preostali
neplačan del te terjatve, kot je zaradi zmotne uporabe materialnega
prava odločilo sodišče prve stopnje.
Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 4. točke 358. člena ZPP
pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v točki II.1.
izreka, tako da je vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v
L.. opr. št. I ../23117 z dne 26.11... v 1. točki izreka delno v
veljavi le za znesek glavnice v višini 46.256,50 SIT in zakonske
zamudne obresti od zneska 23.291,00 SIT od 16.5.1998 do plačila, od
zneska 1.022,75 SIT od 16.6.1998 do plačila, od zneska 19.962,75 od
16.7.1998 do plačila, od zneska 990,00 SIT od 16.8.1998 do plačila in
od zneska 990,00 SIT od 16.9.1998 do plačila, ter v točki II.2.
izreka, le za izvršilne stroške v višini 2.555,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 26.11.1998 do plačila. Za preostali znesek
glavnice in pripadajoče zamudne obresti in za preostali znesek
izvršilnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi pa je sklep o
izvršbi v 1. in 3. točki izreka razveljavilo. V preostalem delu je
pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a
nespremenjenem delu potrdilo.
Ker je tožeča stranka po odločitvi pritožbenega sodišča z zahtevkom
uspela le deloma, je pritožbeno sodišče spremenilo tudi
prvostopenjsko odločitev o stroških pravdnega postopka. Tožeča
stranka je zoper toženo stranko uspela le s četrtino svojega
zahtevka, zaradi česar ji je tožena stranka glede na določbo 2. odst.
154. člena ZPP dolžna plačati le četrtino od 11.400,00 SIT pravdnih
stroškov, dosojenih s prvostopenjsko odločbo. Tožena stranka ji je
tako dolžna plačati le 2.850,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 29.8.2005 dalje do plačila, v roku 8 dni.
Pritožbeno sodišče je toženi stranki prisodilo tudi sorazmeren del
pritožbenih stroškov. Za sestavo pritožbe ji je priznalo 250 točk po
Odvetniški tarifi, kar ob sedanji vrednosti Odvetniške točke (110
SIT) znaša 27.500,00 SIT in 22.800,00 SIT stroškov za sodno takso,
skupaj 50.300,00 SIT. Ni ji priznalo 100 točk za pregled spisa in 20
točk za poročilo stranki, saj so ta opravila že vključena v sestavo
pritožbe. Tožena stranka je s pritožbo izpodbijala le točko II.
izreka prvostopenjske odločbe, s katero ji je bilo naloženo plačilo
zneska 136.630,50 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, s pritožbo
pa je uspela v 2/3-inah (66,66%), saj je po odločitvi pritožbenega
sodišča tožeči stranki dolžna plačati le tretjino tega zneska s
pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je tako dolžna v
roku 8 dni povrniti toženi stranki 2/3-ini priznanih pritožbenih
stroškov, to je 33.533,33 SIT.