Court allows appeal against registrar's refusal to record insolvency proceedings due to lack of specific legal basis.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

Določbe ZSReg niso samostojni pravni temelj za vpis podatkov. Pravni temelj za vpis subjektov in podatkov o njih je vsebovan v posameznih zakonih, ki urejajo položaj le-teh. To pa pomeni, da Uredba sveta Evropske skupnosti, št. 1346/2000 z dne 29.5.2000 o postopkih v primeru insolventnosti tudi predstavlja takšen materialni predpis, saj predpisuje obveznost vpisovanja določenih podatkov v sodni register.

[OBRAZLOŽITEV]

Registrsko sodišče je zavrnilo predlog subjekta vpisa, da se pri njegovemu ustanovitelju vpiše uvedba poravnalnega postopka.

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil. V pritožbi je navedel, da je zmotno stališče registrskega sodišča, da določbe ZSReg ne predvidevajo vpisa sprememb pri ustanoviteljih subjekta vpisa. Potrebno pa je tudi upoštevati predpise Evropske skupnosti in sicer Uredbe Sveta št. 1346/2000, ki predpisujejo predlagani vpis.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj registrsko sodišče v njem ni podalo razlogov za zavrnitev predlaganega vpisa. Iz podatkov v spisu izhaja, da je subjekt vpisa predlagal, da se pri njegovemu ustanovitelju vpiše podatek, da se je nad njim uvedel poravnalni postopek. Registrsko sodišče je njegov predlog zavrnilo, pri tem je navedlo, da predlagani vpis ni v skladu s 4., 5. in 6. členom ZSReg, konkretnih razlogov v čem predlog nasprotuje citiranim določbam ZSReg pa ni podalo. ZSreg določa podatke, ki se vpišejo v sodni register in pravila postopka po katerem sodišče odloča o vpisu v sodni register (1. člen). ZSReg v 7. točki 4. člena določa, da se pri vseh subjektih vpisa vpišejo v zvezi z ustanovitelji določeni podatki (enotna identifikacijska številka, priimek in ime oziroma firma, naslov bivanja oziroma sedež, država bivališča oziroma sedeža ustanovitelja, vrsta in obseg odgovornosti za obveznosti subjekta vpisa ter datum vstopa in datum izstopa). V 2. odst. 5. člena je še določeno, da se pri družbi z omejeno odgovornostjo vpiše tudi višina vložka posameznega družbenika. V 6. členu pa je določeno, da se glede na naravo vpisa vpišejo tudi spremembe podatkov iz 4. in 5. člena ZSReg. Predlagatelj je v predlogu zatrjeval, da je z uvedbo poravnalnega postopka nad njegovim ustanoviteljem prišlo do sprememb podatkov, ki so vpisani v sodni register v zvezi z ustanoviteljem. Zato bi moralo registrsko sodišče podati razloge, zakaj šteje, da je narava že vpisanih podatkov takšna, da ni potrebno vpisati predlagane spremembe.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo registrsko sodišče o predlogu ponovno odločiti. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da je sodni register javna knjiga namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s različnimi pravnimi osebami, glede katerih obstoji obveznost vpisa vanj. Niso pa določbe ZSReg samostojni pravni temelj za vpis teh podatkov. Pravni temelj za vpis subjektov in podatkov o njih je vsebovan v posameznih zakonih, ki urejajo položaj le-teh. To pa pomeni, da Uredba sveta Evropske skupnosti, št. 1346/2000 z dne 29.5.2000 o postopkih v primeru insolventnosti tudi predstavlja takšen materialni predpis, saj predpisuje obveznost vpisovanja določenih podatkov v sodni register. Zato bo moralo registrsko sodišče pri ponovljenem odločanju presoditi ali je potrebno na podlagi navedene Uredbe vpisati predlagano spremembo.