Supreme Court allows protection of legality request, quashing second instance court's erroneous rejection of defendant's appeal.

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi v delu, v katerem je izrečeno, da se zavrne pritožba drugotožene stranke, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Trditev zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodišče druge stopnje dne 23.10.1995 vloženo pritožbo tožeče stranke štelo za pritožbo drugotožene stranke, je točna. Zato sta tudi podani obe v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka. Med tem, kar se v razlogih drugostopnega sklepa navaja glede vsebine s strani drugotožene stranke sploh nevložene pritožbe in vsebino listin, ki so v pravdnem spisu, obstaja nasprotje (13. točka 2. odstavka 354.člena ZPP), poleg tega pa je pritožbeno sodišče s tem, ko je zmotno štelo, da je vložila pravno sredstvo tudi drugotožena stranka, preizkušalo sklep sodišča prve stopnje tudi v tistem delu, ki je že postal pravnomočen (11. točka 2. odstavka 354.člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je drugotožena stranka motila posest tožeče stranke na parc. št. 109 k.o. P., zaradi česar je tej toženi stranki naložilo, da mora z navedene nepremičnine odstraniti navoženi material, v bodoče pa se vzdržati takih ali podobnih motitvenih dejanj. Tožbeni zahtevek proti prvotoženi stranki je zavrnilo, glede stroškov postopka pa odločilo, da jih je drugotožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v znesku 53.355 SIT, tožeča stranka pa prvotoženi stranki v znesku 2.200 SIT.

Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče in drugotožene stranke zavrnilo kot neutemeljeni in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Glede stroškov postopka je odločilo, da trpi vsaka stranka svoje.

Proti tistemu delu pravnomočnega sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi drugotožene stranke, je vložilo Državno tožilstvo Republike Slovenije pravočasno zahtevo za varstvo zakonitosti in v njej uveljavljalo bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 11. in 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Proti zavrnilnemu delu sklepa sodišča prve stopnje je vložila pritožbo le tožeča stranka z vlogama z dne 7.11.1995 (pritožba odvetnika) in z dne 23.10.1995, ki sta jo podpisala tožnik in B. J.. Pritožbeno sodišče je zmotno štelo, da sta vložila pravno sredstvo tožnik in drugi toženec, ki imata podobna priimka, ter je njuni pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo. Ker je bila dejansko vložena le pritožba tožeče stranke, obstaja v izpodbijanem sklepu pritožbenega sodišča nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi listinami, poleg tega pa predstavlja tako ravnanje pritožbenega sodišča preizkušanje sklepa sodišča prve stopnje tudi v tistem delu, ki je bil v času preizkušanja na drugi stopnji že pravnomočen. Zahtevi za varstvo zakonitosti naj se ugodi, sklep sodišča druge stopnje pa tako spremeni, da bo z njim zavrnjena le pritožba tožeče stranke. Podrejeno naj se sklep sodišča v delu, ki se nanaša na zavrnitev pritožbe drugotožene stranke razveljavi, zadeva pa vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Trditev zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodišče druge stopnje dne 23.10.1995 vloženo pritožbo tožeče stranke štelo za pritožbo drugotožene stranke, je točna. Zato sta tudi podani obe v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka. Med tem, kar se v razlogih drugostopnega sklepa navaja glede vsebine s strani drugotožene stranke sploh nevložene pritožbe in vsebino listin, ki so v pravdnem spisu, obstaja nasprotje (13. točka 2. odstavka 354.člena ZPP), poleg tega pa je pritožbeno sodišče s tem, ko je zmotno štelo, da je vložila pravno sredstvo tudi drugotožena stranka, preizkušalo sklep sodišča prve stopnje tudi v tistem delu, ki je že postal pravnomočen (11. točka 2. odstavka 354.člena ZPP).

Utemeljeni zahtevi za varstvo zakonitosti je zato vrhovno sodišče ugodilo (394. v zvezi s 408. členom ZPP), zadevo pa v obsegu, ki je naveden v izreku tega sklepa, vrnilo sodišču druge stopnje v nadaljnji postopek.