Appeal allowed; court must verify capacity to act when doubts arise regarding a party's mental state.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal against the first-instance court's rejection of a provisional order, ruling that the lower court failed to verify the applicant's capacity to act. The applicant argued that medical documentation proved dementia and lack of decision-making ability, which the first court ignored despite clear indications of incapacity. Consequently, the decision was revoked, and the case was remitted for a new trial where the court must independently investigate the applicant's mental state before proceeding.
Legislator headnote
AI generated80. člen ZPP; 77. člen ZPP: While capacity to act is presumed, the court must independently verify this prerequisite by conducting necessary evidence collection whenever circumstances suggest a lack of capacity, ensuring the party is legally capable of participating in proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Obstoj poslovne in procesne sposobnosti se sicer domneva, vendar je v sodni praksi in pravni teoriji izoblikovano enotno stališče, da mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti o tem izvesti potrebne dokaze v tekočem postopku in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti ali je predpisana procesna predpostavka podana.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je, da upnik verjetnosti terjatve ni izkazal.
Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je upnik predlogu priložil medicinsko dokumentacijo, iz katere sledi, da upnik boleha za starostno demenco in zato v spornem časovnem obdobju ni bil sposoben za razsojanje, kar je dolžnica zlorabila in tako prišla do večje vsote denarja. Upnik je uspel vsaj verjetno dokazati, da je bil v spornem času nesposoben za razsojanje in zato vsaj s stopnjo verjetnosti obstoji terjatev zoper dolžnico. Zaradi neupoštevanja upnikove bolezni je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, določba 270. člena ZIZ pa napačno uporabljena.
Pritožba je utemeljena.
Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - Uradno prečiščeno besedilo in U-I 55/04 - Ur. l. RS, št. 43/2006) mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, med drugim tudi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Pravdno sposobna je tista stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna (1. odstavek 77. člena ZPP). Obstoj poslovne in procesne sposobnosti se sicer domneva, vendar je v sodni praksi in pravni teoriji izoblikovano enotno stališče, da mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti o tem izvesti potrebne dokaze v tekočem postopku in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti ali je predpisana procesna predpostavka podana (prim. A. Galič, Komentar k 77. členu Zakona o pravdnem postopku, GV Založba 2005, Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ 1961, str. 179-183).
Upnik sam je v predlogu za izdajo začasne odredbe med drugim trdil, da je psihično bolan in nesposoben za razsojanje in da je njegov sin sprožil postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Povzete navedbe predloga za izdajo začasne odredbe izkazujejo dvom o upnikovi poslovni sposobnosti. Poslovna sposobnost je predpostavka za upnikovo pravdno sposobnost in tudi za podajo pooblastila odvetniku. Kot je bilo že navedeno, mora sodišče na obstoj pravdne sposobnosti paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, torej tudi v pritožbenem postopku. Ker je sodišče prve stopnje meritorno odločalo o predlogu za izdajo začasne odredbe, kljub okoliščinam, ki izkazujejo dvom v upnikovo poslovno sposobnost, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, katere obstoj narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (1. odstavek 354. člena ZPP).
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razčistiti vprašanje poslovne sposobnosti upnika. Če bo ugotovilo, da upnik poslovno ni sposoben, bo moralo, ob upoštevanju določbe 81. člena ZPP, izvesti postopek za odpravo ugotovljene pomanjkljivosti. Za nadaljnje vodenje postopka bo moral postavljeni skrbnik odobriti vloženi predlog za izdajo začasne odredbe in tudi podano pooblastilo odvetniku.
V času ko teče rok za odpravo pomanjkljivosti sme sodišče, po 4. odstavku 81. člena ZPP, opravljati dejanja, katerih odložitev bi lahko povzročila škodljive posledice za
stranko. Pravna teorija v teh primerih dopušča tudi izdajo začasne odredbe (primerjaj Aleš Galič, Komentar k 81. členu Zakona o pravdnem postopku s komentarjem, GV Založba 2005, str. 353). V ponovljenem postopku bo sodišče, še pred odpravo pomanjkljivosti glede pravdne sposobnosti upnika, moralo ponovno proučiti verjetnost zatrjevane upnikove terjatve in pri tem upoštevati njegovo trditev, da ob
izročitvi denarja ni bil poslovno sposoben. Ta navedba, za katero so bili predlagani tudi dokazi, predstavlja navedbo o prehodu premoženja brez pravne podlage, ki je podlaga za vrnitveni zahtevek po 1. odstavku 190. člena Obligacijskega zakonika.