Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 3201/2006 ECLI:SI:VSLJ:2006:III.CP.3201.2006 AI generated

Appeal dismissed; tax authority's list of enforcement titles is an enforcement title but lacks required security order.

Case Number VSL sklep III Cp 3201/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the taxpayer's appeal against the first-instance decision rejecting a request for security on real estate. The taxpayer argued that a list of enforcement titles constituted an enforcement title under tax law, yet failed to submit the mandatory security order required by the Tax Enforcement Act. The appellate court upheld the lower court's ruling because, while the list qualifies as an enforcement title, the statutory conditions for granting security were not met due to the missing procedural document.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 17. člen; ZDavP-1 131. člen: A list of enforcement titles constitutes an enforcement title if it meets the conditions of the fourth paragraph of Article 131 of the Tax Enforcement Act, but a request for security requires a separate security order as stipulated in Article 46.

Keywords

AI generated
enforcement title tax enforcement procedure security order real estate mortgage taxpayer appeal

Cited Legislation

AI generated
17. člen ZIZ
243. člen ZIZ
131. člen ZDavP-1
Glede na to, da 131. člen ZDavP-1 določa, kaj predstavlja izvršilni naslov, je po mnenju upnice potrebno člen razumeti tako, da so izvršilni naslovi v celoti urejeni s tem členom, in ne le v drugem odstavku.
46. člen ZDavP-1
365. člen ZPP

Cited Case Law

AI generated
Odločba III Cpg 129/2005
Odločba III Cpg 129/2005 ne predstavlja enotne sodne prakse, zato naslovno sodišče nanjo ni vezano.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Seznam izvršilnih naslovov lahko predstavlja izvršilni naslov po 3. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ, če so izpolnjene vse predpostavke iz četrtega odstavka 131. člena ZDavP-1.

Upnica je predlagala zavarovanje terjatve na podlagi seznama izvršilnih naslovov, vendar pa predlogu ni predložila sklepa o zavarovanju iz tretjega odstavka 46. člena ZDavP-1 niti se na sklep o zavarovanju ne sklicuje v samem predlogu. Pritožbo upnice je bilo treba zato glede na navedeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi, saj niso izpolnjeni pogoji za zavarovanje iz 46. člena ZDavP-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini zavrnilo, ker seznam izvršilnih naslovov ne predstavlja izvršilnega naslova po 17. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; uradno prečiščeno besedilo ZIZ-UPB2). Skladno z določbo 243. člena ZIZ ima upnik namreč pravico zahtevati zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, če je denarna terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.

Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila iz pritožbenega razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za zavarovanje ugodi oz. podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Upnica meni, da seznam izvršilnih naslovov predstavlja izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov, ki ga je upnica predložila, izpolnjuje tudi vse pogoje iz četrtega odstavka 131. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-1). Glede na to, da 131. člen ZDavP-1 določa, kaj predstavlja izvršilni naslov, je po mnenju upnice potrebno člen razumeti tako, da so izvršilni naslovi v celoti urejeni s tem členom, in ne le v drugem odstavku.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločalo o predlogu za zavarovanje na podlagi določbe 243. člena ZIZ, ki določa, da ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini.

V zvezi s stališčem sodišča prve stopnje, da seznam izvršilnih naslovov iz četrtega odstavka 131. člena ZDavP-1 ne predstavlja izvršilnega naslova pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje:

V 17. členu ZIZ je določeno, kaj predstavlja izvršilni naslov v izvršilnem sodnem postopku. V času vložitve predloga za zavarovanje je v skladu s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov med drugim tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt E. U, ki se v RS uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

ZDavP-1 pa v 131. členu določa, kaj predstavlja izvršilni naslov v davčni izvršbi. Tako v 1-8. točki drugega odstavka 131. člena določa, da so izvršilni naslovi: izvršljiva odločba o odmeri davka; izvršljiv obračun davka; izvršljiva tuja odločba, ki jo davčni organ prejme v izvršbo na podlagi četrtega dela zakona; izvršljiv sklep davčnega organa; izvršljiv plačilni nalog; izvršljiva odločba o prekršku; izvršljiva sodba sodišča, izdana v zadevah prekrškov; izvršljiv sklep sodišča, izdan v zadevah prekrškov.

Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da sedanji ZDavP-1 ne določa izrecno, da je seznam izvršilnih naslovov izvršilni naslov, kot je to seznam zaostalih obveznosti določal drugi odstavek 44. člena ZDavP. Vendar pa slednje še ne pomeni, da seznam izvršilnih naslovov ne more predstavljati izvršilnega naslova, če izpolnjuje vse predpisane pogoje iz četrtega odstavka 131. člena ZDavP-1. Seznam izvršilnih naslovov je namreč urejen v citiranem členu z naslovom "izvršilni naslovi". Zakon pri tem v četrtem odstavku navedenega člena tudi določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati seznam izvršilnih naslovov. V seznam izvršilnih naslovov mora biti tako za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Glede na dejstvo, da je seznam urejen v členu z naslovom "izvršilni naslovi" in da zakon določa, katere sestavine mora seznam izvršilnih naslovov obsegati, po mnenju pritožbenega sodišča seznam izvršilnih naslovov predstavlja izvršilni naslov, sicer bi bila navedena določba četrtega odstavka 131. člena ZDavP-1 brez pomena. Odločba III Cpg 129/2005 ne predstavlja enotne sodne prakse, zato naslovno sodišče nanjo ni vezano.

Vendar pa ne glede na navedeno, je odločitev sodišča prve stopnje glede na podatke spisa pravilna. V skladu z določbo 46. člena ZDavP-1 lahko namreč davčni organ predlaga zavarovanje plačila davka tudi v postopku davčne izvršbe, če oceni, da ni verjetno, da se bo davek lahko poplačal iz denarnih prejemkov, denarnih sredstev pri bankah oziroma hranilnicah, denarnih terjatev dolžnika ali njegovega premičnega premoženja, dolžnik pa je lastnik nepremičnega premoženja ali deleža v družbi (prvi odstavek). Davčni organ pod pogoji iz prvega odstavka tega člena zavaruje plačilo z vpisom zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah oz. njegovih deležih v družbah (drugi odstavek). Zavarovanje iz drugega odstavka tega člena opravi davčni organ tako, da pošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga vpis zastavne pravice (tretji odstavek).

Upnica je predlagala zavarovanje terjatve na podlagi seznama izvršilnih naslovov, vendar pa predlogu ni predložila sklepa o zavarovanju iz tretjega odstavka 46. člena ZDavP-1 niti se na sklep o zavarovanju ne sklicuje v samem predlogu. Pritožbo upnice je bilo treba zato glede na navedeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi, saj niso izpolnjeni pogoji za zavarovanje iz 46. člena ZDavP-1 (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).