Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 3692/2006 ECLI:SI:VSLJ:2006:III.CP.3692.2006 AI generated

Appeal allowed: execution court wrongly awarded costs incurred after a non-final execution order was challenged.

Case Number VSL sklep III Cp 3692/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The High Court of Ljubljana allowed the debtor's appeal and revoked the first-instance execution court's decision. The debtor argued that costs incurred after the execution order was issued should be decided by the court in the subsequent legal proceedings, not the execution court, because the execution order was not yet final. The court agreed, ruling that since the execution court had granted the debtor's objection and declared the execution part of the order void, the case had shifted to a legal proceeding where the execution court no longer had jurisdiction over these costs.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 2. odst. 44.; ZIZ 2. odst. 62.; ZPP 1. odst. 339.; ZPP 365.; ZPP 366.; ZIZ 15.: If an execution court grants an objection against an execution order and declares the execution part void, initiating a legal proceeding, costs incurred by the creditor after the execution order was issued must be decided by the court in the legal proceeding, not the execution court.

Keywords

AI generated
execution order objection granted legal proceeding execution costs jurisdiction shift procedural error revocation of decision

Cited Legislation

AI generated
ZIZ 2. odst. 44.
ZIZ 2. odst. 62.
ZPP 1. odst. 339.
ZPP 365.
ZPP 366.
ZIZ 15.
ZPP 163. 4.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

V konkretnem primeru predstavljajo sporni stroški stroške v zvezi z ugotavljanjem dolžnikovega dejanskega naslova prebivališča ter stroške v zvezi s postavitvijo začasnega zastopnika dolžniku. Ti stroški so nastali že po izdaji sklepa o izvršbi, izvršilno sodišče pa je ugodilo dolžnikovemu ugovoru, sklep v 2. točki razveljavilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločalo sodišče v pravdnem postopku. Zato je nepravilna odločitev prvostopnega izvršilnega sodišča, ki je dolžniku naložilo, da upniku plača tudi te stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni povrniti 7.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa do plačila.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo dolžnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje prvostopnemu sodišču, upniku pa naloži tudi plačilo vseh stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Poudarja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo na podlagi že izdanega sklepa o izvršbi, ki pa še ni postal pravnomočen, saj dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor. Ker torej sklep o izvršbi še ni pravnomočen, je neutemeljen izpodbijani sklep, brez dvoma pa vsaj preuranjen, saj o sami terjatvi, torej o temelju in višini zahtevka v predmetni zadevi ter s tem povezani upnikovi upravičenosti do povračila stroškov izvršilnega postopka še ni odločeno.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo 2. odstavka 44. člena ZIZ odloči izvršilno sodišče o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine tako, da naloži dolžniku, da plača upniku terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. Ali se bo izvršilni postopek nadaljeval pa je nato odvisno od dolžnikove odločitve o tem ali bo zoper izdani sklep o izvršbi vložil ugovor (člen 61 ZIZ), o katerem bo odločilo izvršilno sodišče, od čigar odločitve pa bo odvisen nadaljnji potek postopka, od tega pa posledično tudi to, kako in kdaj bo sodišče odločalo tudi o vseh nadaljnjih stroških udeležencev postopka. Ta se bo lahko nadaljeval kot izvršilni postopek (v primeru pravnomočnega neuspeha dolžnika z ugovorom) ali pa kot pravdni postopek, če bo izvršilno sodišče na podlagi 2. odstavka 62. člena ZIZ ugovoru ugodilo ter razveljavilo izvršilni del sklepa (2. točko sklepa o izvršbi). Od odločitve izvršilnega sodišča o ugovoru sta torej odvisna tudi način oz. pristojnost za odločanje o tistih stroških, ki jih - kot v konkretnem primeru - upnik priglasi že po izdaji sklepa o izvršbi in se nanašajo na stroške, ki nastanejo po izdaji tega sklepa. V primeru neuspešnosti dolžnikovega ugovora ali pa celo njegovemu izostanku so ti stroški lahko le nadaljnji upnikovi izvršilni stroški, o katerih bo odločalo izvršilno sodišče v nadaljevanju izvršilnega postopka. V primeru uspešnosti ugovora in posledične razveljavitve izvršilnega dela sklepa ter uvedbi pravdnega postopka (po določbi cit. 2. odstavka 62. člena ZIZ se v tem primeru postopek nadaljuje kot pri izdaji plačilnega naloga - torej v skladu z določbami 435. do 441. člena ZPP), v katerem bo pravdno sodišče odločalo o upnikovih zahtevkih (torej tudi stroškovnih), bo o takšnih nadaljnjih stroških odločalo le pravdno sodišče v pravdnem postopku, upoštevaje seveda pri tem uspeh, ki ga bosta dosegli pravdni stranki (člen 154 ZPP), kot pravilno opozarja pritožnik.

V konkretnem primeru predstavljajo sporni stroški stroške v zvezi z ugotavljanjem dolžnikovega dejanskega naslova prebivališča ter stroške v zvezi s postavitvijo začasnega zastopnika dolžniku. Ti stroški so nastali že po izdaji sklepa o izvršbi in kot izhaja tudi iz podatkov spisa, je celo izvršilno sodišče ugodilo dolžnikovemu ugovoru ter sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (glej list. štev., 39 v spisu). Zato je izpodbijana odločitev, s katero je izvršilno sodišče odločilo o navedenih upnikovih stroških, ob povedanem preuranjena oz. nepravilna. Zato je moralo pritožbeno sodišče, ki je na podlagi opisanega ugotovilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s citiranimi procesnimi določbami, ugodilo pritožbi, in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. člena in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 4. odstavka 163. člena ZPP.