Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 4681/2006 ECLI:SI:VSLJ:2006:III.CP.4681.2006 AI generated

Appeal allowed: List of tax debt titles meeting ZDavP-1 s. 131(4) criteria constitutes an enforceable title.

Case Number VSL sklep III Cp 4681/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appellant's protest, quashing the first-instance decision and remanding the case for a new trial. The lower court had incorrectly rejected the appellant's enforcement request based on a list of tax debt titles, ruling it not an enforceable title under the Tax Procedure Act. The court held that while the specific list was not explicitly enumerated in the statute, it satisfied all mandatory components defined in Article 131(4) of the Tax Procedure Act, thereby qualifying as an enforceable title. Consequently, the first-instance court lacked legal grounds to dismiss the enforcement request and must now rule on the debtor's objection to the statute of limitations.

Legislator headnote

AI generated

4. odstavek 131. člen Zakona o davčnem postopku; 1. odstavek 76. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: A list of tax debt titles containing all mandatory components specified in Article 131(4) of the Tax Procedure Act constitutes an enforceable title, even if not explicitly enumerated in the statute.

Keywords

AI generated
enforceable title tax procedure act enforcement objection statute of limitations remand for retrial mandatory components tax debt collection

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških upnice se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Seznam izvršilnih naslovov dolgovane dohodnine, ki vsebuje vse sestavine iz 4. odstavka 131. člena ZDavP-1, je izvršilni naslov.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 17.5.2006, opr. št. In 2005/01050-11, ugodilo dolžničinemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, izvršbo opr. št. In 2005/01050 ustavilo in odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani izbriše zaznamba sklepa o izvršbi opr. št. In 2005/01050 z dne 5.9.2005, vpisana pod Dn. št. 21984/2005.

Zoper sklep se je pritožila upnica. Meni, da sodišče prve stopnje za ustavitev izvršbe na podlagi 1. odstavka 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni imelo podlage, saj v konkretnem primeru ne gre za nobeno situacijo, ki jih predvideva 76. člen ZIZ. V tem delu je obrazložitev izpodbijanega sklepa sama s seboj v nasprotju. Nadalje je iz izreka izpodbijanega sklepa razvidno, da je sodišče ugovoru ugodilo, v 76. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju pa je določeno, da sodišče po uradni dolžnosti ustavi izvršbo, zato je obrazložitev sklepa v nasprotju z njegovim izrekom tudi v tem delu. Popolnoma napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da seznam izvršilnih naslovov, ki ga je predložila upnica, ni izvršilni naslov, s čimer je podan pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Če bi že bilo pravilno stališče sodišča prve stopnje, da predloženi seznam ni izvršilni naslov, bi moralo sodišče ugovoru dolžnice ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in izvršilni predlog zavrniti.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi je sodišče prve stopnje dolžničinemu ugovoru ugodilo iz razloga, ker je kot utemeljen štelo njen ugovor, da listina, ki jo je upnica predložila kot izvršilni naslov, ni izvršilni naslov po določbah 131. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, v nadaljevanju ZDavP-1), na kar sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru pazi tudi po uradni dolžnosti (2. odstavek 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ), v zvezi z 2. točko 1. odstavka 55. člena ZIZ. Glede na to bi bila pravilna odločitev, da sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice ugodi, sklep o izvršbi razveljavijo in izvršilni predlog upnice zavrne, ne pa, da se izvršba ustavi in razveljavlja opravljena izvršilna dejanja na podlagi 76. člena ZIZ (na kar utemeljeno opozarja upnica). A slednje v konkretnem primeru, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve te odločbe, za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve ni bistveno.

Pri presoji, ali listina A1, ki jo je kot izvršilni naslov predložila upnica, predstavlja izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz določb ZDavP-1, vendar pa po oceni pritožbenega sodišča tega predpisa, natančneje določb 131. člena zakona, ni pravilno uporabilo. Res je, kar ugotavlja sodišče prve stopnje, da ZDavP-1 izrecno v 1. do 8. točki 2. odstavka 131. člena ne našteva tudi seznama izvršilnih naslovov, kot je to določal prej veljavni Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96) v 44. členu. Vendar pa to samo po sebi še ne pomeni, da tak seznam ne more predstavljati izvršilnega naslova, če izpolnjuje vse predpisane pogoje iz 4. odstavka 131. člena ZDavP-1 (datum izvršljivosti posameznega izvršilnega naslova, znesek dolgovanega davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej). Na tak zaključek kaže umestitev določbe 2. odstavka 131. člena ZDavP-1 v člen, ki nosi naslov Izvršilni naslovi v davčnem postopku, pa tudi to, da zakon v 4. odstavku 131. člena natančno določa obvezne sestavine seznama izvršilnih naslovov, ki vsebinsko ustrezajo pogojem primernosti izvršilnega naslova za izvršbo iz 1. odstavka 21. člena ZIZ. Ob drugačni razlagi bi bila določba 4. odstavka 131. člena ZDavP-1 brez pomena.

V konkretnem primeru je upnica izvršbo predlagala na podlagi seznama izvršilnih naslovov za neplačano dohodnino za leti 1993 in 1994, v katerem sta označeni upnica in dolžnica, vrsta dolgovanega davka, oba izvršilna naslova z datumi izvršljivosti, zneski glavnic dolgovanih dohodnin in znesek obresti (ker gre po obeh izvršilnih naslovih, vsebovanih v seznamu, za isto vrsto davka, je v seznamu naveden skupen znesek zamudnih obresti, dolgovanih po obeh izvršilnih naslovih), na seznamu pa je tudi klavzula o izvršljivosti. Glede na to sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 131. člena ZDavP-1ni imelo pravne podlage za zavrnitev upničinega izvršilnega predloga, ker naj listina, na podlagi katere je upnica predlagala izvršbo, ne bi imela lastnosti izvršilnega naslova. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi upnice ugodilo, izpodbijani sklep o ugovoru razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Skladno tej odločitvi je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških upnice pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje znova odloči o dolžničinem ugovoru, in sicer o njenem ugovoru zastaranja, do katerega se z izpodbijanim sklepom še ni opredelilo.