Creditor must sue to determine spouse's share before enforcing property held as joint owners with undefined shares.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V primeru, ko sta dolžnik in njegov zakonski partner vpisana v zemljiški knjigi kot skupna lastnika po nedoločenih deležih na nepremičnini, mora upnik vložiti tožbo iz 1. odstavka 57. člena ZZZDR na ugotovitev dolžnikovega deleža za skupnem premoženju (nepremičnini).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnika napotilo, da v roku 15 dni vloži proti dolžniku in P. V. tožbo na ugotovitev kolikšen delež nepremičnine vpisane pri vlož. štev. 2427 k.o. V., ki je po zemljiškoknjižnem stanju skupna lastnina dolžnika in P. V., pripada dolžniku in tožbo na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine ter o vloženih tožbah predložiti dokaz v dodatnem 8 dnevnem roku, sicer bo sodišče deloma zavrnilo predlagano izvršbo.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo upnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi. Poudarja, da je v predlogu za izdajo sklepa o izvršbi upoštevaje zakonsko zvezo med dolžnikom in P. V. opredelil, da je del njegovega premoženja 1/2 od celote in tako oblikoval zahtevek, saj je navedeno, da je dolžnik lastnik 1/1 celote skupnega premoženja. Zmotno je stališče sodišča, da je potrebno premoženje razdružiti. Deleža zakoncev na skupnem premoženju sta enaka. Če dolžnik temu ugovarja, bi ga moralo sodišče napotiti na pot pravde, sklep pa zaznamovati v zemljiški knjigi. Sodišče zmotno meni, da je lastninska pravica napisana na nekoga drugega, vpisana je na omenjena - za vsakega do ene polovice. Tisti, ki trdi drugače, mora to dokazati.

Pritožba ni utemeljena.

Neposredna materialnopravna podlaga za odločitev v tej zadevi je določba prvega odstavka 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list RS štev. 69/2004; v nadaljevanju: ZZZDR). Po tej določbi lahko upnik na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. V konkretnem primeru sta dolžnik in njegova zakonska partnerica na nepremičnem premoženju, na katerega upnik predlaga izvršbo, v zemljiški knjigi vpisana kot skupna lastnika po nedoločenih deležih (1/1 - glej zemljiškoknjižni izpisek v spisu) in ne po polovičnih deležih, kot to poskuša v nasprotju s podatki zemljiške knjige prikazati pritožnik. To pa pomeni, da upnik sicer razpolaga z listino, ki izkazuje dolžnikovo lastninsko pravico na nepremičnini, vendar pa ni določen dolžnikov delež na tem premoženju. To pa nadalje pomeni, da lahko upnik omogoči uveljavitev svojega predloga za izvršbo le, če in ko bo v postopku, predvidenem v cit. določbi ZZZDR, dosegel ugotovitev o višini dolžnikovega deleža na skupnem premoženju, pri čemer pravnomočno odločbo v smislu cit. 1. odstavka 57. člena ZZZDR predstavlja pravnomočni sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani štev. 0007 Ig 2000/00520, na katerega upnik opira svoj predlog za izvršbo. V spornem primeru bo šele po opravljenem pravdnem postopku in izdaji ustrezne sodbe pravdnega sodišča dopustna izvršba na ugotovljeni del dolžnikovega premoženja, za katerega upnik trdi, da je polovičen. Res sicer velja zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju (člen 59 ZZZDR), kot to pravilno navaja pritožnik, vendar pa mora v izvršilnem postopku upnik predlogu predložiti tudi listino, ki takšen - po višini določen - delež dolžnikovega premoženja izkazuje, sicer predlogu za izvršbo ni mogoče ugoditi (primerjaj tudi v izpodbijanem sklepu uporabljeno določbo 168. člena ZIZ v povezavi s cit. določbo ZZZDR). Ugotovitev dolžnikovega deleža predstavlja torej materialnopravno predpostavko za predlagano izvršbo. Zato ni pravilno pritožbeno stališče, da bi moral v situaciji, kakršna je konkretna, dolžnik oziroma tretji dokazovati višino deležev zakoncev na skupnem premoženju. Sodišče prve stopnje je torej pravilno napotilo upnika na vložitev tožbe iz 1. odstavka 57. člena ZZZDR.

Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče zavrniti pritožbo in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. člena in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).