Appeal dismissed; appellate court ruled lower court lacked jurisdiction after case was transferred to another court.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal regarding jurisdiction, ruling that the lower court could no longer claim incompetence after the case had been transferred to another court. The lower court had joined two claims into a single proceeding but later attempted to declare itself incompetent based on the value of the counterclaim. The court held that the lower court's attempt to assert incompetence was procedurally barred because the initial transfer had already been finalized upon service of the original complaint.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 19. člena ZPP; Po uradni dolžnosti lahko okrožno sodišče izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe, ki je s vročitvijo tožbe toženi stranki izčrpan.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Za odločanje o zahtevku po nasprotni tožbi je stvarno pristojno O. s. v L.
[JEDRO]
Po 2. odstavku 19. člena ZPP se lahko po uradni dolžnosti okrožno sodišče izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe, to je le do vročitve tožbe toženi stranki. Predhoden preizkus tožbe z vročitvijo tožbe toženi stranki je bil sicer res opravljen že pred O.s. na V., vendar je s tem že izčrpan in se zato okrožno sodišče ne more več sklicevati na svojo nepristojnost.
[OBRAZLOŽITEV]
O. s. na V. je s sklepom opr. št. P 90/2003 z dne 6.12.2005 sklenilo, da se v skupno obravnavanje in odločanje združita pravdna spisa tega sodišča opr. št. P 90/2003 in P 108/2003, pri čemer postane vodilni spis opr. št. P 90/2003. Sklenilo je, da ni pristojno odločati v predmetni pravdni zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu O. s. v L.
O. s.L. je s sklepom opr. št. P 58/2006-II z dne 7.3.2006 odločilo, da se ta pravdna zadeva razdruži tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke na izselitev iz stanovanjske hiše in na plačilo uporabnine obravnava pod opr. št. P 58/2006-II. Glede zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki je bil pred O. s. v L.i (pravilno pred O. s.na V.) voden pod opr. št. P 108/2003, pa je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da za odločanje o tem zahtevku glede na vrednost spornega predmeta (pcto. 1.120.100,00 SIT), ni pristojno, temveč je skladno z določbo 1. odstavka 30. člena ZPP pristojno sodišče, ki mu je zadevo odstopilo. Pripominja, da institut združevanja več pravd v skupno obravnavanje ne bi smel biti sredstvo za odstop pristojnosti.
Za odločanje o zahtevku po nasprotni tožbi je pristojno O. s. v L.
Pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da je tožeča stranka v tožbi, vloženi pred O. s.na V., kumulirala dva zahtevka in sicer na izselitev iz stanovanja ter na plačilo uporabnine v znesku 6.560.000,00 SIT s pripadajočimi obrestmi. Tožena stranka pa je vložila zoper tožečo stranko nasprotno tožbo zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice pri nepremičnini, v kateri je kot vrednost spornega predmeta navedla znesek 1.120.100,00 SIT. O. s. na V. je obe tožbi združilo v skupno obravnavanje, se izreklo za nepristojno za sojenje in zadevo odstopilo O. s.v L.. To sodišče pa je zahtevke iz tožbe in nasprotne tožbe razdružilo ter glede zahtevka iz nasprotne tožbe sprožilo spor o pristojnosti (24. člen ZPP), ker meni, da je za sojenje o zahtevku nasprotne tožbe stvarno in krajevno pristojno za sojenje tisto sodišče, ki je zadevo odstopilo, torej O.s. na V..
Odločitev o tem, katero izmed več sodišč iste vrste, a različne stopnje, je pristojno za reševanje zadeve, je sicer res odvisna od opredelitve stvarne pristojnosti sodišč, ki je vsebovana v določbah členov 30. in 32. ZPP. Tožbeni zahtevek nasprotne tožbe je nedenarni, ker se zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, tožena stranka pa je kot vrednost spornega predmeta opredelila znesek 1.120.100,00 SIT. Taka opredelitev vrednosti spornega predmeta bi kazala na stvarno pristojnost O. s.na V., ki je zadevo odstopilo, četudi je tožeča stranka glede nasprotne tožbe pravočasno podala ugovor očitno prenizke vrednosti spornega predmeta (list. št. 26 spisa), o katerem še ni bilo odločeno (3. odstavek 44. člena ZPP). Ker pa teče spor o pristojnosti na podlagi predloga okrožnega sodišča, je po presoji pritožbenega sodišča potrebno izhajati iz določbe 19. člena ZPP. Kljub temu, da se okrožno sodišče samo sicer ni s sklepom izrekalo za stvarno nepristojno za sojenje v tej zadevi, je svojo pristojnost odklonilo potem, ko mu je bila zadeva že odstopljena na podlagi sklepa okrajnega sodišča. Po 2. odstavku 19. člena ZPP se lahko po uradni dolžnosti okrožno sodišče izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe, to je le do vročitve tožbe toženi stranki. Predhoden preizkus tožbe z vročitvijo tožbe toženi stranki je bil sicer res opravljen že pred O. s.na V., vendar je s tem že izčrpan in se zato okrožno sodišče ne more več sklicevati na svojo nepristojnost. To pa pomeni, da je za odločanje v tej zadevi tudi za zahtevek iz nasprotne tožbe pristojno O. s. v L.