Court dismisses appeal as alimony claims are non-transferable due to personal nature under Obligations Act.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the creditor's appeal, upholding the first-instance decision to halt enforcement proceedings against the debtor. The creditor argued that the debt was transferred to her mother and had already accrued, while the debtor contended that alimony obligations are inherently personal and non-transferable. The court ruled that despite the debt being due and unpaid, the nature of alimony claims prevents their assignment under the Obligations Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 417(1) of the Obligations Act; Article 24 of the Enforcement and Security Act: Alimony claims are non-transferable due to their personal nature, rendering any assignment agreement void.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.
[JEDRO]
Dopustnost prenosa terjatve je temeljna predpostavka, ki mora biti izpolnjena v zvezi s predmetom cesije. Citirana določba OZ torej določa prepoved odstopa terjatve med ostalim tudi za tiste terjatve, ki so v tesni zvezi z upnikovo osebnostjo.
Narava terjatve v vsakem primeru preživninska, četudi je že do vložitve predloga za izvršbo zapadla v plačilo in četudi je upnica že zapadlo in neplačano preživnino B. V. pokrivala iz lastnih sredstev.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi opr. št. I 2003/11575-0001 z dne 14.12.2004 ter sklenilo, da se izvršba ustavi in sklep o izvršbi ter opravljena izvršilna dejanja razveljavijo, predlog za izvršbo pa zavrne.
Proti temu sklepu je upnica vložila pravočasno pritožbo. Sklicuje se na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da se sodišče v obrazložitvi sklepa ne opredeli do navedb upnice, ki jih je podala v svojem odgovoru zoper ugovor. Navaja, da je bila ob podpisu pogodbe z dne 3.6.2003, s katero je B. V. svojo terjatev do dolžnika odstopil svoji materi C. V., terjatev že zapadla, dolžnik pa je bil s plačilom že v zamudi. Trditev dolžnika, ki ji sledi sodišče, bi bila pravilna, v kolikor bi šlo za nezapadlo preživninsko terjatev, ki kot taka ni prenosljiva (vezana na določeno osebo) in kateri se ni mogoče odpovedati. Dolžnik svoje obveznosti plačevanja preživnine ni izpolnjeval, zato je celotne stroške preživljanja nosila njegova mati - pritožnica. Tako gre v tem izvršilnem postopku dejansko za poplačilo denarnih zneskov, ki predstavljajo že zapadlo in neplačano preživnino in katero je pritožnica pokrivala iz lastnih sredstev.
Pritožba ni utemeljena.
V obravnavani izvršilni zadevi je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne sodbe Tem. s. v Lj., Enote v Lj., opr.št. V P 551/92 z dne 25.11.1993 ter na podlagi obvestil CSD Ljubljana - Š. o valorizaciji preživnine, pri čemer pa iz izvršilnega naslova izhaja, da v njem ni označena kot upnica. Pač pa je pritožnica priložila še pogodbo o odstopu terjatve z dne 3.6.2003 in v skladu z določbo 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ dokazovala, da je bila terjatev nanjo prenešena.
Odstop terjatve s pogodbo (cesija) ureja Obligacijski zakonik - OZ v določbah členov 417. do 426. Po določbi 1. odstavka 417. člena OZ, ki je identičen določbi 1. odstavka prej veljavnega 436. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, lahko upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. To pomeni, da je dopustnost prenosa terjatve temeljna predpostavka, ki mora biti izpolnjena v zvezi s predmetom cesije. Citirana določba OZ torej določa prepoved odstopa terjatve med ostalim tudi za tiste terjatve, ki so v tesni zvezi z upnikovo osebnostjo. Pravna teorija kot terjatve, ki so vezane na upnikovo osebnost med ostalim omenja tudi preživninske terjatve (Stojan Cigoj, Komentar Obligacijskih razmerij, I-IV. knjiga, ČZ, Uradni list SRS, Ljubljana 1984-1986, dr. Miha Juhart, Cesija, pogodbeni odstop terjatve, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996; Obligacijski zakonik s komentarjem, druga knjiga, komentar k členu 417). Ker je narava terjatve v vsakem primeru preživninska, četudi je že do vložitve predloga za izvršbo zapadla v plačilo in četudi je upnica že zapadlo in neplačano preživnino B. V. pokrivala iz lastnih sredstev, se sodišče druge stopnje ne more strinjati s pritožbenimi stališči. Zato je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).