Appeal partially allowed; court awards additional costs due to lack of notice regarding temporary counsel fees.

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še 71.633,60 SIT pravdnih stroškov (poleg že s sklepom z dne 31.1.2006, opr. št. VII P 3427/2004-37, prisojenih 28.000,00 SIT) v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. V ostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 19.602,00 SIT v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Tožeči stranki ni mogoče očitati, da stroškov do konca glavne obravnave ni priglasila; le-ta namreč niti ni vedela, da bodo stroški nastali, niti ni bila dolžna računati na to, da njen predujem ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov začasne zastopnice.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 28.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31.1.2006 dalje do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oz. odloči, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 99.633,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.10.2005 dalje do plačila. Po mnenju tožeče stranke je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zagrešilo več kršitev pravdnega postopka. Izrek izpodbijanega sklepa je v nasprotju z obrazložitvijo sklepa, saj iz izreka izhaja le, da je sodišče tožeči stranki priznalo le 28.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.1.2006 dalje do plačila, ni pa iz izreka izpodbijanega sklepa razvidno, da je sodišče v preostalem delu zahtevek tožeče stranke po povrnitvi 71.633,60 SIT zavrnilo, ravno tako pa je sodišče zavrnilo tudi zahtevo tožeče stranke po povrnitvi stroškov za sestavo vloge z dne 21.11.2005, kar pa ne izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je o stroških začasne zastopnice odločalo naknadno, in sicer 6 mesecev po pravnomočnosti sodbe z dne 11.2.2005. Tožeča stranka je povrnitev stroškov začasnega zastopnika zahtevala takoj, ko so ji bili znani, saj je sodišče šele s sklepom z dne 20.10.2005 odmerilo stroške začasnega zastopnika. Po mnenju tožeče stranke je bila njena zahteva za povrnitev stroškov začasnega zastopnika, odmerjenih v sklepu z dne 20.10.2005, pravočasna, saj tožeči stranki višina stroškov začasnega zastopnika pred tem ni bila znana. Z izpodbijanim sklepom je sodišče kršilo tudi materialne predpise, saj je tožeča stranka v skladu z njimi, še zlasti ob upoštevanju načela uspeha v pravdi, vsekakor upravičena do povračila stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi

obrestmi.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v tretjem odstavku 163. člena določa, da mora stranka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Iz zapisnika z dne 11.2.2005 je razvidno, da sta pravdni stranki priglasili stroške tako, da sta predložili stroškovnik. Stroškovnik je sicer predložila posebej tudi začasna zastopnica, vendar pa iz zapisnika ni jasno razvidno, da bi bila o tem tožeča stranka sploh seznanjena. Stroški začasne zastopnice do konca glavne obravnave tako še niso bili odmerjeni niti naloženi v plačilo tožeči stranki. Glede na navedeno tožeči stranki ni mogoče očitati, da stroškov do konca glavne obravnave ni priglasila; le-ta namreč niti ni vedela, da bodo stroški nastali, niti ni bila dolžna računati na to, da njen predujem ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov začasne zastopnice. Ker tožeča stranka stroškov začasne zastopnice ni mogla pravočasno uveljavljati do konca glavne obravnave, jih lahko zahteva v roku 15 dni, od kar so ji nastali, kar pa je tožeča stranka tudi storila.

Pritožbi tožeče stranke je bilo treba zato glede na navedeno delno ugoditi in tožeči stranki priznati še razliko v višini 71.633,60 SIT. V primeru zamude je tožena stranka dolžna plačati še zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje do plačila (378. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ). Šele od poteka paricijskega roka bo namreč tožena stranka prišla v zamudo s plačilom prisojenega zneska, zato je zahtevek na plačilo obresti od 20.10.2005 dalje neutemeljen in ga je bilo treba zavrniti. Ker v pritožbi tožeča stranka predlaga povrnitev zgolj stroškov začasne zastopnice v skupni višini 99.633,60 SIT (28.000,00 SIT že prisojenih stroškov + 71.633,60 SIT sedaj prisojenih stroškov), pritožbeno sodišče o stroških vloge z dne 21.11.2005 ni odločalo (predlog tožeče stranke pod 3. točko v zvezi s 1. točko pritožbe).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka ni uspela s svojo pritožbo le glede zakonskih zamudnih obresti, glede česar pa niso nastali posebni stroški. Tožena stranka je zato tožeči stranki dolžna povrniti vse stroške pritožbenega postopka, in sicer je sodišče glede na vrednost spornega predmeta v pritožbi (71.633,60 SIT) tožeči stranki priznalo 125 točk za sestavo pritožbe, 20 točk za poročilo stranki, administrativne stroške v višini 2 % in 20 % DDV, kar znaša skupaj 19.602,00 SIT; v ostalem priglašeni stroški niso utemeljeni, ker niso priglašeni v skladu z Odvetniško tarifo, plačilo sodne takse za pritožbo pa ni izkazano. V primeru zamude je tožena stranka dolžna plačati še zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka dalje do plačila (378. člen OZ).