Appeal dismissed; court has statutory authority to investigate assets ex officio in tax waiver proceedings.

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Postopek za oprostitev plačila sodnih taks je vzporedni postopek, po svoji naravi podoben upravnemu postopku, sodišče pa ima zakonsko podlago, da izvede, če je to potrebno, tudi dokaze, ki jih stranka ni predlagala.

Ustava omogoča, da zakon predpiše način izvrševanja pravic med drugim tedaj, kadar je to nujno zaradi same narave pravice. Določba ZPP, kdaj lahko sodišče v postopku za oprostitev takse samo izvaja dokaze, je po oceni pritožbenega sodišča taka omejitev pravice do sodnega varstva (katere del je postopek za oprostitev plačila sodnih taks), zato se tožnica ne more uspešno sklicevati na to, da taka ureditev krši njene druge ustavno zajamčene pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 25.09.2006, opr. št. P 51/2006-I-13, zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks (1. točka izreka) ter tožnici naložilo, da sodno takso poravna v dveh zaporednih mesečnih obrokih (2. točka izreka) ter da o plačilu vsakega obroka sodišču predloži dokazilo (3. točka izreka).

Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča je pritožbo po svojih pooblaščencih pravočasno vložila tožnica, ki navaja, da je sodišče prve stopnje samo, po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe o njenem transakcijskem računu in ugotovilo, da tožnica ima sredstva za plačilo takse. Sodišče takih poizvedb ne bi smelo opraviti, saj s tem posega v tožničino ustavno pravico do tajnosti njene hranilne vloge, predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa je zavrnilo na podlagi dokaza, ki ga ne bi smelo uporabiti. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek za oprostitev plačila sodnih taks urejata Zakon o sodnih taksah (Ur. list RS, št. 1/90, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) in Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP). S stališča temeljnega oziroma glavnega postopka, ki teče med pravdnima strankama (konkretno zaradi plačila 120.180,27 EUR), je postopek za oprostitev sodnih taks vzporedni postopek (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.03.2003, opr. št. II Ips 34/2003), ki je po svoji naravi podoben (splošnemu) upravnemu postopku, saj gre za postopek med stranko (konkretno tožečo) na eni strani ter državo oziroma sodiščem, ki odloča o pravici te stranke ne glede na razmerje do druge stranke, na drugi strani. Ravno zato je zakonodajalec v 4. odstavku 169. člena Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) dopustil možnost, da sodišče, če je to potrebno, tudi po uradni dolžnosti preskrbi potrebne podatke in obvestila o premoženjskem oziroma finančnem in likvidnostnem stanju stranke, ki prosi za oprostitev. Tožnica je bila v obravnavani zadevi pozvana, da sama predloži izpis prometa na transakcijskem računu (glej dopis na list. št. 21. v spisu in vročilnico, pripeto k list. št. 22 v spisu), vendar tega ni storila, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno ter uporabilo 4. odstavek 169. člena ZPP in samo opravilo ustrezne poizvedbe. Zgolj v pojasnilo tožnici pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da lahko sodišče tudi v pravdnem postopku izvaja dokaze, ki jih stranke niso predlagale (torej po uradni dolžnosti), če iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP), na kar po oceni pritožbenega sodišča nedvomno kažejo okoliščine obravnavane zadeve (2. odstavek 7. člena ZPP).

S stališča pravic, ki jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 33/1991, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju URS), pa pritožbeno sodišče glede na tožničine pritožbene navedbe odgovarja naslednje: URS v 37. členu zagotavlja varstvo pisem in drugih občil, v 38. pa varstvo osebnih podatkov (med katere nedvomno sodijo podatki o transakcijskem računu posameznika in prometu na njem), obenem pa v funkciji izvrševanja pravice do sodnega varstva, ki jo zagotavlja 23. člen, dopušča tudi možnost oprostitve sodnih taks (primerjaj npr. odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 18.09.2001, opr. št. Up-319/00). Toda URS v 15. členu omogoča, da zakon predpiše način izvrševanja pravic med drugim tedaj, kadar je to nujno zaradi same narave pravice. ZPP je zaradi izvrševanja pravice do sodnega varstva oziroma pravice do taksne oprostitve predpisal tudi možnost, da sodišče po uradni dolžnosti pridobi dokaze. Taka ureditev sicer (lahko) poseže v druge ustavno varovane pravice, vendar je to nujno zaradi izvrševanja te pravice. Tožničina navedba, da je sodišče prve stopnje, s tem ko ji je zagotavljalo eno ustavno pravico nedopustno poseglo v drugo, ne zdrži resne pravne presoje, saj je sodišče prve stopnje sledilo zakonskemu določilu, to pa ima neposredno oporo v 15. členu URS.

Na podlagi obrazloženega se izkaže, da je tožničina pritožba v celoti neutemeljena, drugih pomanjkljivosti, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), pa tudi ni bilo, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.