Inheritance court voids decree for deceased heir's successor due to procedural failure to notify them.

Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ (čeprav je preživel zapustnika) in nima sposobnosti biti stranka. Za zapustnikove dediče sodišče lahko razglasi dediče med postopkom preminulega dediča, ki so z dedovanjem po njem v celoti vstopili v njegov položaj, tudi v pravico dedovanja po zapustniku. 134. člen ZD je primer dedne transmisije, po kateri dedna pravica umrlega dediča preide na njegove dediče.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju za dediča po 9.5.1990 umrlem, nazadnje stanujočem v, razglasilo zapustnikovo hčerko in zapustnikovega sina , umrlega 8.9.2004, nazadnje stanujočega v ter ugotovilo, da v zapuščino spada nepremičnina parc. št., vl. št. k.o. .

Zoper sklep o dedovanju se je pritožila , ki trdi, da je zunajzakonska partnerka zapustnikovega sina in da lastnik nepremičnine parc. št. ni bil zapustnik pač pa njegov sedaj prav tako pokojni sin . Meni, da bi sodišče prve stopnje, ki vodi zapuščinska postopka po obeh (II D in II D ) v zapuščinski postopek po moralo povabiti tudi njo in razčistiti lastništvo parcele št. .

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica navaja, da je dedičev dedič. Uveljavlja pravice iz zapuščine oziroma zanika, da določena stvar spada v zapuščino po (v nadaljevanju zapustnik), zato je po določbi 175. člena Zakona o dedovanju - ZD stranka v postopku.

Sodišče prve stopnje je za dediča razglasilo osebo, ki ni več živa. Preživela je sicer zapustnika, vendar nato umrla in ni mogla sodelovati v zapuščinskem postopku. Tako ni mogla podati dedne izjave, zanikati, da v zapuščino po zapustniku spada nepremičnina parc. št. , podajati drugih navedb, ipd. Sodišče prve stopnje prav tako ni ugotovilo, kdo so dediči in jim ni omogočilo sodelovanja v postopku. Če umre dedič pred koncem zapuščinskega postopka in se ni odpovedal dediščini, po določbi 134. člena ZD preide pravica odpovedi na njegove dediče. Sodišče jim mora omogočiti sodelovanje v postopku, sicer je podana bistvena kršitev določb postopka, iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 163. členom ZD. Ta kršitev je podana tudi v obravnavani zadevi, zato je pritožbeno sodišče, po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, pritožbi ugodilo, sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.

Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ (čeprav je preživel zapustnika) in nima sposobnosti biti stranka. Za zapustnikove dediče sodišče lahko razglasi dediče med postopkom preminulega dediča, ki so z dedovanjem po njem v celoti vstopili v njegov položaj, tudi v pravico dedovanja po zapustniku. 134. člen ZD je primer dedne transmisije, po kateri dedna pravica umrlega dediča preide na njegove dediče. Pravica odpovedati se dediščini je sestavni del dedne pravice, ki se ji lahko odpove samo tisti, ki je dedno pravico pridobil. V primeru dedne transmisije namesto prvotnega dediča, po zapustniku deduje druga oseba (dedičev dedič). Vendar ne gre za vstopno pravico, saj njegova pravica izvira od dediča, ne od zapustnika.

Sodišče prve stopnje bo v zapuščinski postopek po moralo povabiti , ki trdi, da je dedinja . Pred odločitvijo o dedovanju po (ali istočasno) bo moralo ugotoviti, kdo so dediči .