Appeal allowed; first instance court failed to review enforcement order validity under ZPP Art. 436.3.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Postopek za izdajo plačilnega naloga urejuje devetindvajseto poglavje Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Po določbi tretjega odstavka 436. člena ZPP tako sodišče v odločbi o glavni stvari odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. V postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine to pomeni, da sodišče omeji svojo presojo samo na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi. Gre za presojo pravilnosti sodne odločitve - sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča z dne ostane v celoti v veljavi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da je dolžan v roku osem dni plačati upniku glavnico v znesku 807.948,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je podrobneje razvidno iz izreka izpodbijane sodbe ter mu povrniti izvršilne stroške v znesku 16.306,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 118.250,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.

Proti navedeni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi kršitev določb pravdnega postopka (postopek za izdajo plačilnega naloga), zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe, podrejeno pa spremembo izpodbijane sodbe tako, da se "v celoti zavrne zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen."

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka (upnik) je proti toženi stranki (dolžnici) vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (fakture iz naslova neplačane najemnine za poslovni prostor - gostinski lokal v vojašnici). Izvršilno sodišče je predlogu upnice ugodilo in s sklepom o izvršbi dolžnici naložilo (točka 1 izreka), da upniku poravna terjatev - glavnico v skupnem znesku 807.948,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov neplačane najemnine, ter dolžnico zavezalo k povrnitvi izvršilnih stroškov v znesku 16.306,00 SIT. Nadalje je s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo (točka 2 izreka) ter za izvršitelja določilo (točka 3 izreka). Proti navedenemu sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine je dolžnica vložila ugovor in izvršilno sodišče je s sklepom odločilo, da se navedeni sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (točka 2 izreka), o zahtevku in stroških pa bo sodišče odločalo v pravdnem postopku. Tako odločitev je izvršilno sodišče sprejelo na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki določa, da če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Postopek za izdajo plačilnega naloga urejuje devetindvajseto poglavje Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Po določbi tretjega odstavka 436. člena ZPP tako sodišče v odločbi o glavni stvari odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. V postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine to pomeni, da sodišče omeji svojo presojo samo na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi. Gre za presojo pravilnosti sodne odločitve - sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Pritožba ima prav, da prvostopno sodišče navedene zakonske določbe (prvi odstavek 436. člena ZPP) ni pravilno uporabilo. Prvostopno sodišče je sicer pravno-formalno izdalo pravilno sodbo, s katero je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v naložitvenem delu in glede plačila izvršilnih stroškov ohranilo v celoti v veljavi, ni pa opravilo presoje od katere je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi. V danem primeru je namreč prvostopno sodišče sklep o izvršbi v naložitvenem delu ohranilo v veljavi po presoji, da je toženka tožeči stranki izterjevani znesek dolžna plačati na podlagi poslovne odškodninske odgovornosti, katero je sodišče utemeljevalo na podlagi opustitve notifikacijske dolžnosti (268. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) in tudi na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila neupravičena oseba (navidezni zastopanec), kot to določa četrti odstavek 88. člena ZOR. S tako presojo pa prvostopno sodišče sploh ni ugotavljalo utemeljenosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (fakture neplačane najemnine za poslovni prostor), temveč je presodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izterjevano terjatev plačati na podlagi povsem druge dejanske in pravne podlage (odškodnina za poslovno škodo). Podlaga za tako plačilo pa ne temelji na verodostojni listini, s katero tožeča stranka (upnica) izkazuje najemno razmerje med pravdnima strankama in neplačilo najemnine za poslovni prostor iz navedenega najemnega razmerja.

Tako pa se pokaže, da prvostopno sodišče v postopku za izdajo plačilnega naloga, ki je sledil ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni ugotavljalo utemeljenosti sklepa o izvršbi in tako ni presojalo pravilnosti sodne odločitve, to je pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Takšno nepravilno postopanje sodišča prve stopnje pa narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe. V novem sojenju bo sodišče moralo presojo omejiti samo na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 355. členu ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.