Appeal against final social court ruling dismissed as no legal remedy exists for final decisions.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Določbo 3. odst. 3. člena ZDSS-1, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča odloča Vrhovno sodišče RS, je mogoče uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odst. 30. člena ZDSS-1 in o pritožbi iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 na novo uvedenima procesnima institutoma popolne pritožbene obravnave ter dopuščene revizije. V kolikor pa se stranka pritoži zoper drugostopenjski sklep sodišča, ki je pravnomočno odločilo o zadevi, pa to redno pravno sredstvo ni dopustno in ga v skladu z 343. členom ZPP zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker se tožnik pritožuje prav zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrglo takšno pritožbo, saj ni šlo za primer iz 2. odst. 30. člena oz. iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Z navedenim sklepom (na list. št. 22 - 23 v spisu sodišča prve stopnje) je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožničino pritožbo (list. št. 19 - 21), prejeto dne 17.5.2006 preko pritožbenega sodišča, zoper sklep pritožbenega sodišča, št. Psp 337/2006, z dne 19.4.2006 (list. št. 15 - 17), ker pritožba zoper sklep, izdan na drugi stopnji, ni dovoljena.

Zoper sklep se pritožuje tožnica. V pritožbi poudarja, da za odločanje o pritožbi zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča nikakor ne more biti pristojno delovno in socialno sodišče na prvi stopnji, saj Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; ZDSS-1) v 3. odst. 3. čl. določa, da o pritožbah in revizijah zoper sodbe in sklepe Višjega delovnega in socialnega sodišča odloča Vrhovno sodišče RS. Zato naj bi prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo postopkovne določbe. Nadalje meni, da njene pritožbe ni moč zavreči kot nedovoljene, saj ni izpolnjen noben od taksativno naštetih razlogov iz 3. odst. 343. čl. ZPP-UPB 2.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijani sklep ob pravilno ugotovljenih dejstvih ter ob pravilni uporabi prava. Postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti ni kršilo, prav tako ne določb, ki jih ima v mislih pritožnica. Pravilno ga je obrazložilo z dejanskimi in s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbo pa poudarja naslednje.

Sodni postopek, v katerem je tožnica izpodbijala toženčevo dokončno odločbo z dne 17.10.2005 in z njo v zvezi prvostopenjsko odločbo pristojnega organa z dne 6.7.2005, je bil pravnomočno končan s sklepom pritožbenega sodišča, št. Psp 337/2006, z dne 19.4.2006. Z njim je pritožbeno sodišče zavrnilo tožničino pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča, št. Ps 3242/2005, z dne 2.3.2006 ter ga potrdilo. Pravnomočnost pa pomeni tudi, da se sodna odločba pritožbenega sodišča, kar je tudi njegov sklep, ne more izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, t.j. s pritožbo, saj je pritožbo dovoljeno vložiti le zoper sodno odločbo, izdano na prvi stopnji, kar za konkreten primer pomeni zoper sklep prvostopenjskega sodišča (1. odst. 363. čl. ZPP). Zato je njeno pritožbo prvostopenjsko sodišče na podlagi 1. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP pravilno zavrglo. Posledično pa vse obrazloženo pomeni tudi, da tožnica v tem socialnem sporu, v katerem je bil postopek že pravnomočno končan, s sedaj obravnavano pritožbo ne more uspeti.

Po določbi 1. odst. 343. čl. ZPP se po predsedniku senata prvostopenjskega sodišča nedovoljena pritožba zavrže. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (3. odstavek istega člena). Ker stranka zoper sodno odločbo drugostopenjskega - pritožbenega sodišča, nima pravice vložiti pritožbe, se šteje taka pritožba, če jo vloži, za nedovoljeno. Zato pritožbeno sklicevanje na 3. odst. 343. čl. ZPP nima pravne podlage, prav tako pa tudi ne sklicevanje na 3. odst. 3. čl. ZDSS. Zgolj z jezikovno razlago te določbe bi bilo sicer že povzeto pritožbeno stališče pravilno, vendar pa je potrebno upoštevati namen in celotno vsebino ZDSS-1, ki ni bil v tem in iz celotne vsebine zakona to tudi ne izhaja, da bi se z njim uvedlo novo redno pravno sredstvo, - kar pritožba je -, zoper vse odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča. Namen zakonodajalca je bil, da se z navedenim zakonom uredijo samo specialne postopkovne določbe za socialne in delovne spore, potrebne zaradi različne materialnopravne narave delovnopravnih in socialno-pravnih pravic v primeri s civilnopravnimi pravicami, kar izhaja tudi iz določb 19. čl. ZDSS, ki napotujejo na zakon, ki ureja pravdni postopek, le v primeru, če ni s tem zakonom, torej z ZDSS-1 določeno drugače. Kot že povedano, pa z ZDSS-1 ni bilo uvedeno novo redno pravno sredstvo zoper vse vrste sodnih odločb pritožbenega sodišča ter je zaradi vsega že obrazloženega potrebno določbe 3. odst. 3. čl. ZDSS-1 uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odst. 30. čl. in o pritožbi iz 3. odst. 32. čl. ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 novo uvedena procesno-pravna instituta popolne pritožbene obravnave ter dopuščene revizije. Za katerega od teh dveh primerov pa v konkretni zadevi ne gre.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.