Appeal dismissed; court allows claim modification outside preparation deadlines under ZPP rules.

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem obsegu, to je

v prvem odstavku točke I izreka, vključno s stroškovno

odločitvijo, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženi stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega

postopka.

[JEDRO]

Sicer pa tudi ni procesne ovire, da ne bi mogla tožeča

stranka spremeniti tožbenega zahtevka tudi izven rokov,

ki so določeni za vložitev pripravljalnih vlog v smislu

člena 451 ZPP. Da je sprememba tožbe tudi v postopku

majhne vrednosti dovoljena, pa kaže sklepati že iz

dikcije prvega odstavka člena 449 ZPP, ki predvideva

dokončanje postopka po pravilih o rednem pravdnem

postopku, če tožeča stranka spremeni tožbeni zahtevek

tako, da vrednost spornega predmeta presega 200.000,00

SIT.

[OBRAZLOŽITEV]

V točki I - prvi odstavek izreka je sodišče prve stopnje

prvemu tožencu naložilo plačilo glavnice v znesku

409.902,00 SIT s procesnimi obrestmi od 16.05.2005 dalje

(v skladu z modificiranim tožbenim zahtevkom), prav tako

pa mu naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče

stranke v znesku 95.840,00 SIT z zakonitimi zamudnimi

obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do

plačila. Višji tožbeni zahtevek zoper prvega toženca še

za znesek 9.910,37 SIT s procesnimi obrestmi od

16.05.2005 dalje je zavrnilo (drugi odstavek, točka I

izreka), v celoti pa je zaradi ugotovljenega zastaranja

zavrnilo tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper

drugotoženko (točka II izreka napadene sodbe).

Proti tej sodbi se pravočasno pritožujeta obe toženi

stranki. Prvi toženec napada obsodilni del

prvostopenjske sodbe, vsebovan zoper njega v točki I -

prvi odstavek izreka, drugotoženka pa smiselno (potem,

ko je glede glavne stvari v pravdi uspela), graja le

stroškovno odločitev. Uveljavljata pritožbena razloga

bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne

uporabe določb materialnega prava in se zavzemata

najprej za spremembo napadene sodbe v skladu s

pritožbenim stališčem in zavzemanjem, podrejeno pa za

njeno razveljavitev s ponovljenim odločanjem pred

sodiščem prve stopnje.

Tožeča stranka pritožbenega odgovora ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede prvega toženca:

Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijane

odločitve glede glavne stvari v izpodbijanem obsegu tako

v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih ugovorov, kot

tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve v

okviru drugega odstavka člena 350 Zakona o pravdnem

postopku - ZPP, pri čemer ni mogoče prezreti, da se je

glede na spremembo tožbenega zahtevka v teku pravde

začetni spor majhne vrednosti nadaljeval nato po

določilih ZPP o rednem postopku, ob dvignjeni sporni

vrednosti tožbenega predmeta nad 200.000,00 SIT. V

okviru tako izvršenega pritožbenega preizkusa zadeve

pritožbeno sodišče pri delu in odločitvi sodišča prve

stopnje ni našlo nekih bistvenih kršitev določb

pravdnega postopka, ki bi vodile k razveljavitvi sodbe

iz procesnih razlogov. Protivljenje toženca dovoljeni

spremembi tožbe v teku pravde ni utemeljeno in posega v

dopustno procesno dispozicijo strank, ki jo ravno v

primeru spremembe tožbe z vidika tožeče stranke, tudi ob

morebitnem protivljenju druge pravdne stranke, ohranja

dovoljenje sodišča v skladu s prvim odstavkom člena 185

ZPP. Do takšne procesne situacije je prišlo tudi v danem

primeru, saj je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo

tožbe in glede takšne odločitve, ki jo tudi pritožba še

vedno graja, pritožbeno sodišče nima pomislekov. Tožeča

stranka je itak v bistvu postavljeni tožbeni zahtevek

spremenila oziroma zvišala le nominalno ob v bistvu

nespremenjeni njegovi realni vrednosti, saj je vse od

začetka postopka zahtevane zamudne obresti le

kapitalizirala. Sicer pa tudi ni procesne ovire, da ne

bi mogla tožeča stranka spremeniti tožbenega zahtevka

tudi izven rokov, ki so določeni za vložitev

pripravljalnih vlog v smislu člena 451 ZPP. Da je

sprememba tožbe tudi v postopku majhne vrednosti

dovoljena, pa kaže sklepati že iz dikcije prvega

odstavka člena 449 ZPP, ki predvideva dokončanje

postopka po pravilih o rednem pravdnem postopku, če

tožeča stranka spremeni tožbeni zahtevek tako, da

vrednost spornega predmeta presega 200.000,00 SIT.

Tovrstna pritožbena izvajanja tedaj ne morejo biti

utemeljena in iz tega vidika procesnih kršitev sodišču

prve stopnje ni moč očitati.

Sodišče prve stopnje je tudi v zadostni meri in

sprejemljivo utemeljilo obstoj podlage tožbenega

zahtevka tožeče stranke v delu, ki se nanaša na prvega

toženca, in to v dolžnosti toženca kot etažnega

lastnika, da pokrije stroške obnove skupnih delov

večstanovanjske stavbe, ob ugotovljeni aktivni

legitimaciji tožeče stranke kot upravnika

večstanovanjske stavbe in ugotovitvi nastanka stroškov v

zvezi z obnovo strehe ter sicer s strani tožene stranke

neosporavanem načinu razdelitve teh stroškov med etažne

lastnike, v vsakem primeru pa tudi v inštitutu

poslovodstva brez naročila, kot je vse to sodišče prve

stopnje dovolj natančno obrazložilo in pritožbeno

sodišče povzema dejanske in pravne zaključke sodišča

prve stopnje v tej smeri, pavšalna nasprotna pritožbena

izvajanja v tej smeri pa zavrača kot neutemeljena.

Glede druge toženke:

Pritožba te toženke se nanaša le na stroškovno

odločitev. Res je, da je sama v pravdi uspela glede na

zavrnjen tožbeni zahtevek zoper njo in res je, da kljub

temu sodišče prve stopnje kakršnegakoli povračila njenih

pravdnih stroškov njej ni priznalo. Vendar pa je svojo

odločitev ustrezno utemeljilo, pri tem, ko je poudarilo,

da je oba toženca zastopal isti pooblaščenec, ki

priglašenih pravdnih stroškov glede njiju ni ustrezno

razmejil. Sicer pa bi mogel v zvezi z zastopanjem več

strank v istem postopku zahtevati le dodatni povišek na

skupno vrednost storitve (člen 8 Odvetniške tarife -

OT), razen, v kolikor bi bilo kakšno procesno dejanje

izvršeno izključno v korist posamezne zastopane stranke,

kar pa v danem primeru ni mogoče ugotoviti. Dodatno pa

tudi ni brez pomena ugotovitev sodišča prve stopnje, da

v bistvu v zvezi z obravnavanjem tožbenega zahtevka

zoper drugotoženko neki posebni stroški niso nastali.

Tako je tudi stroškovna odločitev glede drugotoženke

materialnopravno pravilna.

Ko pritožbeno sodišče tudi samo uradno upoštevnih

kršitev procesnega ali materialnega prava pri delu in

odločitvi sodišča prve stopnje ni našlo, je po navedenem

pritožbo tožencev zavrnilo kot neutemeljeno in v

izpodbijanem obsegu potrdilo prvostopenjsko sodbo,

vključno s stroškovno odločitvijo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka sledi

pritožbenemu neuspehu toženih strank in temelji na prvem

odstavku člena 165 v zvezi s prvim odstavkom 154 ZPP.