Appeal dismissed; enforcement continues against new shareholders despite deleted company name in land registry.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement sale order. The debtor argued the court lacked authority because the company name in the land registry had changed after the company's deletion, claiming the original legal entity was no longer liable. The court held that the creditor's mortgage right, established via enforcement notes, binds the property regardless of subsequent changes in ownership registration. Consequently, the enforcement sale against the new shareholders was valid and the appeal was rejected.
Legislator headnote
AI generated168. odstavek 1. ZIZ; 170. odstavek 2. ZIZ v zvezi s 122. členom ZIZ: A creditor's enforcement sale order creates a mortgage right binding on the property even if ownership is transferred to a new person after the company's deletion from the register.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve
stopnje.
[JEDRO]
Ne drži, da sodišče ne more opravljati pravnih dejanj,
dokler so vsa zemljišča v lasti družbe. Upniki v tem
izvršilnem postopku so svojim predlogom za izvršbo na
nepremičnine priložili izpisek iz zemljiške knjige kot
dokaz, da je nepremičnina last dolžnika (prvi odstavek
168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Dolžnik je bil takrat, obstoječa pravna oseba, in je bil
tako ta pogoj ob vložitvi izvršilnih predlogov in izdaji
sklepov o izvršbi izpolnjen. Kasneje se je zaradi
izbrisa družbe iz sodnega registra izvršilni postopek
nadaljeval zoper družbenike izbrisane družbe, to je
sedanje dolžnike. Kot lastnik nepremičnine je v
zemljiški knjigi še vedno vknjižena družba, vendar pa to
ni ovira, da se izvršilni postopek ne bi nadaljeval. Z
zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico
na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje
pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi
odstavek 170. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 122.
člena ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje
najboljšemu ponudniku domaknilo nepremičnino parc. št.,
parc. št. in parc. št. vpisane v zemljiško knjigo
okrajnega sodišča vl. št. k.o. do 1/2 po izklicni ceni
10,967.415,00 SIT. Kupca je zavezalo, da je dolžan
plačati kupnino zmanjšano za znesek varščine v roku 30
dni.
Po izročitvi 1/2 nepremičnine kupcu je odredilo vknjižbo
izbrisa zastavnih pravic, zaznamb sklepov o izvršbi in
izbris zaznamb prepovedi razpolaganja, odtujitve in
nadaljnjih obremenitev.
S sklepom je domaknilo najboljšemu ponudniku tudi
nepremičnino vl. št. k.o., vendar je bil sklep v tem
delu razveljavljen, ker kupec v danem roku ni plačal
kupnine, zato se je pritožbeno sodišče omejilo le na
obravnavanje nepremičnine vl. št. k.o. do 1/2.
Zoper sklep o domiku se pravočasno pritožuje dolžnik,
smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da
pritožbeno sodišče zavrže izrečeni sklep, odloči, da
dolžniki niso dolžniki na pasivni strani družbe in da se
upoštevajo enaka merila kot v sklepu višjega sodišča.
Pritožba ni utemeljena.
Kakšen naslov dolžnikov je napisan v zemljiški knjigi na
pravilnost izpodbijanega sklepa o domiku ne more
vplivati.
Ne drži, da sodišče ne more opravljati pravnih dejanj,
dokler so vsa zemljišča v lasti družbe. Upniki v tem
izvršilnem postopku so svojim predlogom za izvršbo na
nepremičnine priložili izpisek iz zemljiške knjige kot
dokaz, da je nepremičnina last dolžnika (prvi odstavek
168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Dolžnik je bil takrat obstoječa pravna oseba, in je bil
tako ta pogoj ob vložitvi izvršilnih predlogov in izdaji
sklepov o izvršbi izpolnjen. Kasneje se je zaradi
izbrisa družbe iz sodnega registra izvršilni postopek
nadaljeval zoper družbenike izbrisane družbe, to je
sedanje dolžnike. Kot lastnik nepremičnine je v
zemljiški knjigi še vedno vknjižena družba, vendar pa to
ni ovira, da se izvršilni postopek ne bi nadaljeval. Z
zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico
na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje
pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi
odstavek 170. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 122.
člena ZIZ).
Sklep o izvršbi v tej izvršilni zadevi je bil zaznamovan
v zemljiški knjigi 27.12.1995 pod Dn. št. 14.03.1996
sklep o izvršbi v pridruženem spisu upnika pod Dn. št.
in 04.04.1996 sklep o izvršbi v pridruženem spisu upnika
(sedaj družbenik) in so tako ti upniki na podlagi
določila drugega odstavka 170. člena ZIZ v zvezi s prvim
odstavkom 122. člena ZIZ, pridobili zastavno pravico na
nepremičnini vl. št. k.o. do 1/2 tudi proti tistemu, ki
bo kasneje pridobil lastninsko pravico na tej
nepremičnini. Iz povedanega je mogoče zaključiti, da za
prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku po zaznambi
sklepa o izvršbi ni več pomembno njeno lastništvo.
Je na strani upnikov stranka v postopku kot družbenik
družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra, sklep
o njegovem vstopu v ta izvršilni postopek pa je postal
pravnomočen 29.11.2005.
V pritožbi zoper sklep o domiku dolžnik ne more več
ugovarjati pasivne legitimacije, zastaranja ter
neobstoja terjatev, izpodbijati izbrisa družbe iz
sodnega registra, in zamude enoletnega roka za
nadaljevanje postopka zoper družbenike.
Vsa ostala pritožbena izvajanja o nespoštovanju Ustavne
odločbe, Upravne odločbe (s katero je Upravno sodišče
RS tožbi ugodilo, odpravilo odločbo in vrnilo zadevo
Ministrstvu za finance v ponoven postopek), zatrjevanja,
da ima dolžnik potrdilo o nekaznovanju, da družbe ni
mogel dokapitalizirati, ker je bil v priporu, družbenik
pa je bil še mladoleten, da ni stranka v postopku na
pasivni strani, na pravilnost izpodbijanega sklepa ne
morejo vplivati.
Prvostopno sodišče tudi ni kršilo določbe drugega in
tretjega odstavka 107. in 108. člena Zakona o pravdnem
postopku - ZPP. Postopki, ki jih je v tej izvršilni
zadevi sodišče prekinilo zaradi izbrisa družbe iz
sodnega registra, je tudi nadaljevalo, zato je očitek
dolžnika v tej smeri neutemeljen.
Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob
uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih
kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni
dolžnosti, zato je skladno z določilom 2. točke 365.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in
potrdilo izpodbijani sklep.
Izrek o stroških je odpadel, ker ti niso bili
priglašeni.