Appeal court reverses first instance judgment for wrongful application of insurance policy terms regarding accident escape.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court reversed the first instance judgment, which had wrongly applied insurance policy terms to deny the claimant's request for damages. The court found that while the defendant stopped the vehicle and offered help, the victim refused assistance and fled without exchanging personal data, meaning the defendant could not be held liable for escaping the scene. Consequently, the court ruled that the defendant did not lose their insurance rights because they proved they were not at fault for the victim's departure.
Legislator headnote
AI generatedSplošni pogoji tožeče stranke AO 97; 1. a točka drugega odstavka 3. člena: Zavarovanec ne izgubi zavarovalnih pravic, če dokaže, da ni kriv za obstoj okoliščine iz prvega odstavka, kar pomeni, da izpodbijana sodba ni smela zavrniti zahtevka le na podlagi izkoraščanja kraja nesreče brez dokazovanja krivde.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako,
da se tožbeni zahtevek, ki glasi:
"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti na
njen transakcijski račun znesek 1,235.165,00 SIT in
sicer zneska 156.531,00 SIT in 120.746,00 SIT
brezobrestno, znesek 957.888,00 SIT pa z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 15.10.2002 dalje do plačila ter ji
povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi
od dneva sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila,"
zavrne.
Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene
pravdne stroške v znesku 159.984,00 SIT v 15 dneh, pod
izvršbo.
Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene
pritožbene stroške v znesku 67.320,00 SIT, v 15 dneh,
pod izvršbo.
[JEDRO]
Ob ugotovljenem dejanskem stanju sodišče prve stopnje
zmotno ni uporabilo določbe 1.a točke drugega odstavka
3. člena Splošnih pogojev AO 97 tožeče stranke. Ob
ugotovljenem dejstvu, da je toženec ustavil vozilo,
ponudil pomoč oškodovanki, ki pa jo je odklonila in se s
kolesom odpeljala s kraja nesreče pred tožencem,
pritožbeno sodišče zaključuje, da je toženec dokazal, da
ni kriv da je odšel s kraja prometne nesreče, ne da bi
nudil svoje osebne podatke, pa čeprav je bila
oškodovanka stara šele 11 let.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu
naložilo, da mora tožeči stranki plačati 1,235.165,00
SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji
povrniti pravdne stroške 61.128,00 SIT.
Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje
toženec. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve
dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.
Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni
zahtevek zavrne ali pa njeno razveljavitev in vrnitev
zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja ni podan. Nesporno je, da je toženec
trčil v oškodovanko, ko je s kolesom prečkala cestišče.
Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je toženec po trčenju
ustavil svoje vozilo in vprašal oškodovanko ali
potrebuje pomoč. Oškodovanka je pomoč odklonila, vzela
kolo in se odpeljala. Osebnih podatkov si nista
izmenjala.
Na podlagi določila 4. točke prvega odstavka tretjega
člena Splošnih pogojev tožeče stranke AO 97 izgubi
zavarovanec (toženec) svoje zavarovalne pravice, če po
prometni nezgodi zapusti kraj dogodka, ne da bi
posredoval svoje osebne podatke in /ali podatke o
zavarovanju vozila. Na podlagi 1. a točke drugega
odstavka istega člena splošnih pogojev pa zavarovanec ne
izgubi svojih pravic, če dokaže, da ni kriv za obstoj
okoliščine iz prvega odstavka.
Ob ugotovljenem dejanskem stanju sodišče prve stopnje
zmotno ni uporabilo določbe 1.a točke drugega odstavka
3. člena Splošnih pogojev AO 97 tožeče stranke. Ob
ugotovljenem dejstvu, da je toženec ustavil vozilo,
ponudil pomoč oškodovanki, ki pa jo je odklonila in se s
kolesom odpeljala s kraja nesreče pred tožencem,
pritožbeno sodišče zaključuje, da je toženec dokazal, da
ni kriv da je odšel s kraja prometne nesreče, ne da bi
nudil svoje osebne podatke, pa čeprav je bila
oškodovanka stara šele 11 let. Toženec potem, ko se je
oškodovanka odpeljala ni imel več komu dati svojih
osebnih podatkov. Na to, da se ni skrival ali pobegnil
pa kaže že dejstvo, da so ga policisti izsledili v eni
uri. Toženec je tudi upravičeno menil, da do škode ni
prišlo, saj na to, da trk ni bil močen kažejo že
ugotovitve policistov, ki na toženčevem avtu (eno uro po
nezgodi) niso našli nobenih sledi nezgode.
Sodišče prve stopnje je na pravilno ugotovljeno dejansko
stanje zmotno uporabilo materialno pravo, določila
Splošnih pogojev AO 97 tožeče stranke, zato je
pritožbeno sodišče na podlagi določila 4. točke 358.
člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo in tožbeni
zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.
Spremenjena odločitev o glavni stvari ima za posledico
tudi spremenjeno odločitev o stroških postopka, saj je
toženec sedaj v pravdi v celoti uspel (prvi odstavek
154. člena ZPP) in mu mora zato tožeča stranka povrniti
njegove potrebne pravdne stroške (155. člen ZPP), ki jih
je priglasil do konca glavne obravnave (peti odstavek
163. člena ZPP). Sodišče je tožencu priznalo 400 točk za
odgovor na tožbo, 400 točk za obravnavo dne 06.05.2004,
200 točk za obravnavo dne 22.06.2004, 200 točk za
obravnavo dne 02.11.2004, 12 točk za manipulativne
stroške in 20 % DDV na priznane odvetniške stroške.
Toženec je s pritožbo v celoti uspel, zato mu mora
tožeča stranka povrniti tudi njegove pritožbene stroške
in sicer 500 točk za sestavo pritožbe, 10 točk
materialnih stroškov in 20 % DDV na priznane odvetniške
stroške (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena
ZPP).