Appeal dismissed; new claim on property division barred by res judicata rules in partition proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision dividing co-owned real estate, upholding the lower court's allocation of the property to one party with a monetary compensation obligation. The appellant argued for inclusion of a separate farm asset in the valuation, but the court rejected this as a new claim not supported by evidence. The court ruled that partition proceedings, while non-litigious, follow litigation-like principles where new claims are inadmissible unless unavoidable, and the appellant failed to prove such necessity.
Legislator headnote
AI generated37. člen ZNP; 337. člen ZPP: In partition proceedings, new claims are inadmissible as they violate the principle of non-litigious nature, unless unavoidable, and the party must prove they could not have raised them earlier.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Postopek za delitev stvari v solastnini je sicer
nepravdni postopek, vendar se po svoji naravi približuje
pravdnemu postopku in zato ni razloga, da za navedeni
postopek ne bi veljalo pravilo nedovoljenosti
pritožbene novote, kot to določa 337. člen ZPP v
povezavi s 37. členom ZNP. Pritožnik pa tudi z ničemer
ni obrazložil, da navedene pritožbene novote brez svoje
krivde ni mogel navesti oziroma predložiti tekom
nepravdnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče solastno
nepremično premoženje predlagatelja in nasprotnega
udeleženca navedeno v izreku prvostopnega sklepa med
udeleženca razdelilo tako, da je nasprotni udeleženec
postal lastnik solastnega premoženja do celote s tem, da
je dolžan predlagatelju izplačati protivrednost
njegovega solastniškega deleža v višini 3,000.000,00 SIT
v treh enakih obrokih in sicer prvega do 31.7.2005,
drugega do 31.12.2005 in tretjega 31.7.2006, vse
brezobrestno, v primeru zamude pri izplačilu posameznih
obrokov pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V odločbi o
stroških je nasprotnega udeleženca zavezalo k povrnitvi
nepravdnih stroškov predlagatelja v znesku 168.275,00
SIT. Nadalje je še odločilo, da je vsak od udeležencev
upravičen po pravnomočnosti tega sklepa predlagati
ustrezno zemljiškoknjižno izvedbo.
Proti navedenemu sklepu se je pritožil nasprotni
udeleženec smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega
stanja in nepravilne uporabe določb nepravdnega
postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga "da se
izpodbijani sklep razveljavi in so o razdelitvi
premoženja ponovno odloči tako, da se k skupni vrednosti
nepremičnega premoženja, o katerem je sodišče odločilo z
izpodbijanim sklepom, prišteje tudi vrednost vloženih
sredstev iz kmetije, v stanovanjsko hišo predlagatelja
in sicer v višini 10,000.000,00 SIT, pa potem na novo
določi znesek, ki ga je predlagatelju dolžan izplačati".
Predlagatelj na pritožbo nasprotnega udeleženca ni
odgovoril.
Pritožba ni utemeljena.
Prvostopno sodišče je v danem primeru opravilo delitev
solastnega nepremičnega premoženja v skladu s petim
odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ in
sicer tako, da so nepremičnine, ki so bile predmet
delitve, ostale v celoti v lasti nasprotnega udeleženca,
kateri je dolžan predlagatelju izplačati protivrednost
njegovega solastniškega deleža v višini 3,000.000,00
SIT. Takemu načinu delitve solastnega nepremičnega
premoženja pritožba ne oporeka. Navaja le, da bi
prvostopno sodišče moralo k skupni vrednosti
nepremičnega premoženja, o katerem je sodišče odločilo z
izpodbijanim sklepom, prišteti tudi vrednost vloženih
sredstev iz kmetije v stanovanjsko hišo predlagatelja v
višini 10,000.000,00 SIT. Taka izvajanja pritožbe pa
predstavljajo pritožbeno novoto, ki pa v skladu s 37.
členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP v zvezi s
prvim odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku -
ZPP, v pritožbenem postopku ni dopustna. Postopek za
delitev stvari v solastnini je sicer nepravdni postopek,
vendar se po svoji naravi približuje pravdnemu postopku
in zato ni razloga, da za navedeni postopek ne bi
veljalo pravilo nedovoljenosti pritožbene novote, kot to
določa 337. člen ZPP v povezavi s 37. členom ZNP.
Pritožnik pa tudi z ničemer ni obrazložil, da navedene
pritožbene novote brez svoje krivde ni mogel navesti
oziroma predložiti tekom nepravdnega postopka.
V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da v vrednost vseh
nepremičnin ni zajeta vrednost stanovanjske stavbe in
zemljišča, ki jo je predlagatelj dobil z darilno pogodbo
leta 1982 od pokojnega očeta, pa pritožbeno sodišče le
dodaja, da bi taka izvajanja morebiti lahko prišla samo
v poštev v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu
(vračunanje daril v dedni delež - III. poglavje Zakona o
dedovanju - ZD), ne pa v nepravdnem postopku delitve
solastnega nepremičnega premoženja. Sicer pa so tudi ta
izvajanja tako pavšalna, da odločitev prvostopnega
sodišča ne morejo v ničemer spremeniti.
Odločitev pritožbenega sodišča je v skladu s 37. členom
ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP.
Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil in
zato je odločitev o stroških pritožbenega postopka kot
nepotrebna odpadla.