Appeal dismissed; contract dispute between lawyer and company not a commercial case under ZPP. Commercial jurisdiction requires specific criteria not met here.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu

(točka 1 in 2 prvostopnega izreka) potrdi sodba sodišča

prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožba nima prav, da gre v predmetni zadevi za

gospodarski spor, za katerega je stvarno pristojno

okrožno, ne pa okrajno sodišče, ki je v zadevi izdalo

sodbo. Takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi. Po

določbi drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem

postopku - ZPP veljajo pravila v postopkih o

gospodarskih sporih, v sporih iz medsebojnih pravnih

razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov,

izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti in v sporih

iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi

podjetniki in posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove

pridobitne dejavnosti, in osebami iz prejšnje točke. Po

Zakonu o odvetništvu pa odvetnik ni samostojen podjetnik

in zato po citirani določbi spora med odvetnikom in

gospodarsko družbo ni mogoče opredeliti kot

gospodarskega spora v smislu 32. poglavja ZPP. Po

ostalih določbah (prvi odstavek 481. člena ZPP, 482.

člen ZPP in 483. člen ZPP) pa veljajo za opredelitev

gospodarskega spora mešani kriteriji (personalni in

vsebinski), na podlagi katerih pa tudi spor odvetnika z

gospodarsko družbo, ni mogoče opredeliti kot

gospodarskega spora.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod

točko 1 izreka odločilo, da sklep o izvršbi sodišča v

Mariboru opr. št. z dne ostane v veljavi v delu, s

katerim je dolžniku naloženo, da je dolžan upniku

plačati glavnico v znesku 1,025.982,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 25.05.1999 dalje do plačila ter

sodno odmerjene stroške izvršilnega postopka v znesku

39.191,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

18.06.2001 dalje do plačila. V odločbi o pravdnih

stroških (točka 2 izreka) pa je toženo stranko zavezalo

k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku

584.510,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi

obrestmi.

Z isto odločbo pa je sklenilo, da se citirani sklep o

izvršbi delno razveljavi in to v delu, s katerim je

dolžniku naloženo, da poravna upniku glavnico v znesku

92.614,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

25.05.1999 do plačila in v tem obsegu postopek ustavilo.

Proti prvostopni sodbi (točka 1 in 2 izreka) se

pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb

postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo v

izpodbijanem obsegu spremeni tako, da sklep o izvršbi v

celoti razveljavi, pravdni postopek ustavi, podrejeno pa

predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev

zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba nima prav, da gre v predmetni zadevi za

gospodarski spor, za katerega je stvarno pristojno

okrožno, ne pa okrajno sodišče, ki je v zadevi izdalo

sodbo. Takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi. Po

določbi drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem

postopku - ZPP veljajo pravila v postopkih o

gospodarskih sporih, v sporih iz medsebojnih pravnih

razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov,

izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti in v sporih

iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi

podjetniki in posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove

pridobitne dejavnosti, in osebami iz prejšnje točke. Po

Zakonu o odvetništvu pa odvetnik ni samostojen podjetnik

in zato po citirani določbi spora med odvetnikom in

gospodarsko družbo ni mogoče opredeliti kot

gospodarskega spora v smislu 32. poglavja ZPP. Po

ostalih določbah (prvi odstavek 481. člena ZPP, 482.

člen ZPP in 483. člen ZPP) pa veljajo za opredelitev

gospodarskega spora mešani kriteriji (personalni in

vsebinski), na podlagi katerih pa tudi spor odvetnika z

gospodarsko družbo, ni mogoče opredeliti kot

gospodarskega spora.

Tako pa se pritožbena izvajanja, da zadeve ni

obravnavalo stvarno pristojno sodišče (bistvena kršitev

določb postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena

ZPP), pokažejo kot neutemeljena.

Pritožbeni ugovor o pogodbeno dogovorjeni krajevni

pristojnosti sodišča pa je prepozen, ker lahko tožena

stranka tak ugovor poda najkasneje v odgovoru na tožbo,

do razpisa glavne obravnave (22. člen ZPP).

Da pa je tožeča stranka preuranjeno vložila tožbo, ker

bi pogodbeni stranki v skladu z 12. členom pogodbe

morale najprej reševati spor sporazumno oziroma s

ustanovitvijo posebne komisije, pa so brezuspešna

izvajanja pritožbe, ker je ravno tožena stranka z

enostranskim razdrtjem pogodbe onemogočila kakršnokoli

reševanje spora izven sodnega postopka.

Prvostopno sodišče pa je tudi povsem pravilno glavno

obravnavo razpisano za dne 04.04.2005 opravilo brez

navzočnosti pravilno vabljenega toženca. Res je, da je

toženec dne 31.03.2005 na sodišče vložil prošnjo za

preložitev obravnave, ker je bil tega dne kot odvetnik

udeležen v sodnem postopku, ogledu. Navedenemu predlogu

za preložitev glavne obravnave pa prvostopno sodišče

utemeljeno ni ugodilo, ker bi si lahko pooblaščenec za

naveden sodni postopek najde substituta in osebno

pristopil na obravnavo v pravdni zadevi, kjer je tožena

stranka. Tako pa tožencu, ki je bil pravilno vabljen,

tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bila odvzeta

možnost obravnavanja pred sodiščem in tako tudi ni

podana po pritožbi smiselno zatrjevana bistvena kršitev

določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena

ZPP. Pri tem pa velja opozoriti še na določbo 282. člena

ZPP, ki določa, da v kolikor ne pride na prvi narok za

glavno obravnavo tožena stranka, kakor tudi če ta ne

pride na kakšen poznejši narok, se glavna obravnava

vseeno opravi.

Prvostopno sodišče pa je tudi popolno in pravilno

ugotovilo dejansko stanje. Na podlagi pogodbe med

tožencem kot naročnikom in tožečo stranko kot izvajalcem

(priloga A 6), dodatne ponudbe z dne 12.11.1998 (priloga

A 7), dopisa tožene stranke tožeči (priloga A 8), aneksa

k pogodbi, ki sicer ni podpisan po pogodbenih strankah

(priloga A 9), izpovedbe pravdnih strank ter izpovedb

prič, ki je za tožečo stranko izvajal gradbena dela, ki

je s tožencem sklenil pogodbo o izdelavi izvedbenih

projektov za rekonstrukcijo poslovno-stanovanjske

zgradbe (priloga B 7) ter in, prvostopno sodišče

pravilno pogodbeno razmerje med pravdnima strankama

opredeljuje kot pogodbo o delu (600. člen ZOR).

Pritožbeno sodišče tudi nima prav nobenega pomisleka v

pravilnost ugotovitve prvostopnega sodišča, da je na

podlagi pogodbe o delu bila med pravdnima (pogodbenima)

strankama dogovorjena izdelava in gradnja stavbnega

pohištva za pritličje in nadstropje objekta ter izdelava

in montaža aluminijaste fasade. Pred razdrtjem pogodbe

(toženec je enostransko pred končanjem gradnje razdrl

pogodbo z izjavo z dne 18.05.1999) pa je tožeča stranka

za toženca opravila že pretežni del naročenih del (delna

izpolnitev) in to v višini 1,025.982,00 SIT (vrednost

izdelave in montaže stavbnega pohištva ter vgradnih

elementov za fasado), kar prvostopno sodišče pravilno

ugotavlja na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca

gradbene stroke. Navedeni izvedenec pa je še povedal,

kar tudi pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, da je

tožeča stranka izvajala naročena dela po projektu in v

skladu s pravili gradbene stroke.

Po pravilni ugotovitvi, da je bila med strankama

sklenjena podjemna pogodba (pogodba o delu), ki se je po

tožeči stranki pričela tudi že izvajati in je do

enostranskega razdrtja pogodbe bila izpolnjena v

vrednosti do 1,025.982,00 SIT (vrednost izdelave in

montaže stavbnega pohištva ter vgradnih elementov za

fasado), je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo, da

sklep o izvršbi do navedenega zneska glavnice z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.05.1999 dalje do

plačila ter glede izvršilnih stroškov v znesku 39.191,00

SIT, ostane v veljavi.

Take presoje prvostopnega sodišča pa pritožbena

izvajanja s sklicevanjem na zmotno ugotovitev dejanskega

stanja ne morejo v ničemer spremeniti. Sklicevanja

pritožbe na postopanja arhitekta pa so povsem

brezpredmetna, saj navedena oseba ni pogodbena stranka

obravnavane podjemne pogodbe.

Da pa bi pri gradnji prihajalo do "velikih zamud", pa

tudi nima pritožba prav, saj se je dogovorjena podjemna

pogodba izvrševala v skladu z dogovorom iz podjemne

pogodbe. Tako pravilno ugotovitev je sodišče prve

stopnje sprejelo na podlagi izpovedb prič in ter priče.

Sicer pa v navedeni podjemni pogodbi poseben rok za

dokončanje del ni določen. Po določbi drugega odstavka

607. člena ZOR pa se mora delo izvršiti v določenem

času, če pa ta ni določen, pa v času, ki je razumljivo

potreben za take posle. V zaključek prvostopnega

sodišča, da so se dela po navedeni podjemni pogodbi

izpolnjevala v smislu navedene določbe ZOR, pa

pritožbeno sodišče nima pomisleka.

V zvezi s pritožbenimi izvajanji s sklicevanjem na

mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

glede gradnje (obnove) spornega objekta, pa pritožbeno

sodišče le pripominja, da je na investitorju, torej v

danem primeru na tožencu, breme pridobiti gradbeno

dovoljenje in nato na podlagi pravnomočnega gradbenega

dovoljenja sklepati posle z izvajalci za izvajanje del v

skladu z gradbenim dovoljenjem. Naročena in (delno)

izpolnjena dela po dogovorjeni podjemni pogodbi pa je

naročnik dolžan prevzemniku posla plačati ne glede na

obstoj gradbenega dovoljenja.

Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu

izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim

odtavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih

kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe

materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je

razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla,

ker jih pritožnik ni priglasil.

Določbe ZOR je pritožbeno sodišče uporabilo v skladu s

1060. členom sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika -

OZ.