Appeal dismissed; land registry entry rejected as property title did not transfer to plaintiff before April 1991.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

[JEDRO]

Pritožnica se sicer sklicuje na določilo prvega odstavka

65. člena Zakona o zavodih - ZZ in na določilo 12. člena

Odloka o preoblikovanju javnega zavoda v javni

zdravstveni zavod, na podlagi katerih premoženje javnega

zavoda pripada ustanovitelju, vendar pa temu v

konkretnem primeru ne gre slediti. Kot je razvidno iz

pogodbe z dne 28.02.1992 je bila namreč predmetna

nepremičnina pred sklenitvijo te pogodbe že v družbeni

lasti s pravico uporabe Mestne občine, ki je zemljišče

pridobila na podlagi pogodbe z dne 30.03.1988, sklenjene

med Skladom in . Navedeno torej pomeni, da v letu 1991

ta nepremičnina sploh ni bila v družbeni lastnini s

pravico uporabe nasprotnega udeleženca, zaradi česar je

predlagateljica tudi ni mogla še enkrat (potem ko jo je

pridobila že s pogodbo z dne 30.03.1988) pridobiti na

podlagi prvega odstavka 65. člena ZZ

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom

odločilo, da se ugovoru nasprotnega udeleženca z dne

08.08.2005 ugodi in se sklep o dovolitvi vpisa z dne

22.06.2005, opr. št. spremeni tako, da se predlog Mestne

občine za vpis lastninske pravice z dne 21.04.2004

zavrne in se dovoli izbris vpisa, ki je bil opravljen na

podlagi izpodbijanega sklepa o vpisu (vknjižba

lastninske pravice), izbris zaznambe nepravnomočnosti

sklepa o vpisu in vpis zaznambe zavrnitve vpisa.

Zoper takšen sklep je predlagateljica vložila pravočasno

pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

Ne strinja se z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča,

ker se je skladno z določilom 1. člena Zakona o

lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini - ZLNDL

urejalo lastninjenje samo tistih zemljišč in stavb, ki

niso predmet lastninjenja po drugih zakonih. Drug zakon,

ki ga je v konkretnem primeru treba upoštevati pa je

Zakon o zavodih - ZZ, ki v prvem odstavku 65. člena

določa, da premoženje, ki je družbena lastnina v

upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62.

člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane

s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te

organizacije, pri čemer s premoženjem iz prvega odstavka

65. člena upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje

dejavnosti, za katero je bil ustanovljen. Omenjeni zakon

pa v nobenem določilu ne navaja, da nepremičnine oziroma

premoženje, ki ga javni zavodi pridobijo po 1. aprilu

1991 postane last teh zavodov. Razen tega je

ustanoviteljica v Odloku o preoblikovanju javnega zavoda

v javni zdravstveni zavod v 12. členu nedvoumno

določila, da zavod samo upravlja s premoženjem v obsegu,

s katerim je upravljal do uveljavitve tega odloka ter da

je celotno premoženje zavoda skladno s 65. členom ZZ

lastnina ustanovitelja. Predlagateljica je torej imela

pravno podlago za podajo zemljiškoknjižnega predloga za

vpis lastninske pravice na nepremičninah, pripisanih k

vl. št. k.o. na podlagi 65. člena ZZ in omenjenega

odloka. Sicer pa pritožnica še poudarja, da 48. člen ZZ

v zvezi s 14. in 15. členom omenjenega odloka določa

kako zavod pridobiva sredstva za delo. Lastninjenje

nepremičnin s strani nasprotnega udeleženca, ki je bilo

izvedeno na podlagi prodajne pogodbe z dne 28.02.1992 in

3. člena ZLNDL, je torej v nasprotju s 65. členom ZZ in

odlokom. Pritožnica je predlagala spremembo

izpodbijanega sklepa tako, da ostane v veljavi sklep z

dne 22.06.2005 na podlagi katerega je Mestna občina

bila vknjižena kot lastnica nepremičnin, pripisanih k

vl. št. k.o. in podrejeno vrnitev zadeve v ponovno

odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je

pri odločanju o ugovoru nasprotnega udeleženca zoper

sklep, s katerim je bil dovoljen vpis lastninske pravice

na nepremičninah, vpisanih v vl. št. k.o. v korist

predlagateljice, le-temu ugodilo ter predlog

predlagateljice za vpis lastninske pravice zavrnilo, pri

čemer je takšno odločitev prvostopenjskemu sodišču

narekovala pravilna uporaba določil Zakona o zemljiški

knjigi - ZZK-1.

Citirani zakon namreč v 148. členu določa pogoje, ki

morajo biti izpolnjeni, če naj zemljiškoknjižno sodišče

dovoli predlagani vpis, med drugim tudi, da utemeljenost

zahtevka za vpis izhaja iz listine, na podlagi katere se

z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis (1. točka

prvega odstavka 148. člena ZZK-1).

Nasprotno pa je iz podatkov in dokazil, priloženih

obravnavani zemljiškoknjižni zadevi razvidno, tako kot

to ugotavlja že sodišče prve stopnje, da predlagateljica

svojemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice ni

predložila listine, s katero bi izkazala, da je

lastninska pravica prešla nanjo potem, ko je na podlagi

pogodbe z dne 28.02.1992 in Zakona o lastninjenju

nepremičnin - ZLNDL lastnik navedenih nepremičnin postal

nasprotni udeleženec.

Pritožnica se sicer sklicuje na določilo prvega odstavka

65. člena Zakona o zavodih - ZZ in na določilo 12. člena

Odloka o preoblikovanju javnega zavoda v javni

zdravstveni zavod, na podlagi katerih premoženje javnega

zavoda pripada ustanovitelju, vendar pa temu v

konkretnem primeru ne gre slediti. Kot je razvidno iz

pogodbe z dne 28.02.1992 je bila namreč predmetna

nepremičnina pred sklenitvijo te pogodbe že v družbeni

lasti s pravico uporabe Mestne občine, ki je zemljišče

pridobila na podlagi pogodbe z dne 30.03.1988, sklenjene

med Skladom in. Navedeno torej pomeni, da v letu 1991

ta nepremičnina sploh ni bila v družbeni lastnini s

pravico uporabe nasprotnega udeleženca, zaradi česar je

predlagateljica tudi ni mogla še enkrat (potem ko jo je

pridobila že s pogodbo z dne 30.03.1988) pridobiti na

podlagi prvega odstavka 65. člena ZZ, ki določa, da z

dnem 01.04.1991 postane lastnina ustanovitelja tisto

premoženje, ki je sicer družbena lastnina v upravljanju

delovne organizacije, ki nadaljuje delo kot zavod.

Nasprotni udeleženec je namreč proti plačilu odškodnine

v višini 7.535.907,00 takratnih SLT pridobil pravico

uporabe na predmetnih nepremičninah šele s sklenitvijo

pogodbe z dne 28.02.1992, na podlagi katere je nato ob

izpolnjenih pogojih iz ZLNDL tudi postal zemljiškoknjižni

lastnik. Vsled navedenih razlogov in po opravljenem

uradnem preizkusu, ki ni pokazal uradno upoštevnih

kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom

Zakona o pravdnem postopku - ZPP in drugim odstavkom

120. člena ZZK-1 ter 37. členom Zakona o nepravdnem

postopku - ZNP) je pritožbeno sodišče zavrnilo

neutemeljena pritožbena izvajanja in potrdilo odločitev

sodišča prve stopnje (2. točka tretjega odstavka 161.

člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP ter 2. točko 365.

člena ZPP ter dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Ker pritožnik ni priglasil stroškov pritožbenega

postopka, je odločitev o teh odpadla.