Court dismisses appeal against enforcement order for promissory note debt, upholding abstract nature of note.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance judgment ordering the defendant to pay 2.1 million SIT plus interest and costs. The defendant argued that the underlying debt had been settled via goods delivery, but the court rejected this claim. The court ruled that a promissory note is an abstract instrument where the holder can claim payment without proving the underlying contract's validity or performance.
Legislator headnote
AI generated2. točka 1. člena ZM; 338. člen ZPP: A promissory note constitutes an abstract obligation where the drawee cannot raise defenses from the underlying transaction, and the court lacks jurisdiction to examine the validity of the original contract upon enforcement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO] Menica je enostranski in abstrakten vrednostni papir, zaradi česar menični dolžnik ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega pravnega posla, na podlagi katerega je bila menica izdana. Menična obveznost je nepogojno plačilo določene vsote denarja (2. točka 1. člena ZM.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi dajatveni del sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča, opr. št. z dne 16.12.2003, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačati tožeči stranki 2,100.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.4.2003 do plačila in ji povrniti 22.000,00 SIT stroškov izvršilnega postopka. Toženi stranki je naložilo dodatno plačilo 66.974,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe prve stopnje do plačila. Obveznost tožene stranke izhaja iz menice z dne 24.1.2003, ki na dan zapadlosti 15.4.2003 ni bila plačana.
Tožena stranka je v pritožbi, vloženi iz vseh treh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, predlagala razveljavitev sodbe prve stopnje in vrnitev zadeve istemu sodišču v novo sojenje. Ponavlja, da je družba svoj dolg do tožeče stranke po računu št. z dne 3.1.2003, v zavarovanje katerega je bila izdana predmetna menica, v celoti poravnala z dobavami blaga, za kar sta se družbi ustno dogovorili 22.1.2003. Tožeči stranki je bilo blago zaračunano z računoma št. z dne 31.1.2003 in št. z dne 13.2.2003.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka ni obrazložila svojega pritožbenega očitka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, medtem ko pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere mora po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo tudi dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Zavrnilo je ugovor o prenehanju obveznosti zaradi dobav blaga, ker predloženi računi v breme tožeči stranki ne morejo konkurirati predloženi trasirani menici.
Pritožbeno sodišče k tej obrazložitvi dodaja, da je menica enostranski in abstrakten vrednostni papir, zaradi česar menični dolžnik ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega pravnega posla, na podlagi katerega je bila menica izdana. Menična obveznost je nepogojno plačilo določene vsote denarja (2. točka 1. člena Zakona o menici - ZM, Ur. l. FLRJ, št. 104/46 - Ur. l. RS, št. 82/94). Ko menični dolžnik plača menico, sme zahtevati od imetnika, naj mu jo izroči s potrdilom na njej, da je plačana (prvi odstavek 38. člena ZM). Tožeča stranka je kot menični upnik sodišču prve stopnje predložila menico, na kateri ni bilo takšnega potrdila, in sodišču ni bilo potrebno ugotavljati, zakaj je bila obravnavana menica izdana oziroma ali je dolg iz temeljnega pravnega posla prenehal.
Tožena stranka (trasant) se je z izdajo "trasirane menice brez protesta" na (trasata kot akceptanta) sama zavezala, da bo plačala menični znesek, če tega ne bo storil trasat (prvi odstavek 9. člena ZM). Denarni znesek 2,100.000,00 SIT ob zapadlosti obravnavane menice 15.4.2003 ni bil plačan, zato ima tožeča stranka kot imetnik menice regres zoper toženo stranko (prvi odstavek 42. člena ZM) v višini neplačane menične obveznosti (prvi odstavek 47. člena ZM). Od zamude dalje dolguje tožena stranka tudi zamudne obresti. Iz gornjih razlogov je pritožbeno sodišče po 353.
členu ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker niso bili priglašeni.