Appeal dismissed; court bound by principle of disposition to decide only within claimed limits.

Pritožbi se zavrneta in potrdi sodba sodišča prve

stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega

postopka.

[JEDRO]

V pravdi za zvišanje preživnine med razvezanima

zakoncema je sodišče pri odločanju vezano na načelo

dispozicije strank, izraženo v prvem odstavku 2. člena

Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki določa, da sodišče

v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih

zahtevkov.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje

zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je

ta vtoževala zvišanje preživnine razvezanemu zakoncu,

določeno s sodbo na podlagi pripoznave Temeljnega

sodišča v Mariboru, Enota na Ptuju, opr. št. P 312/93 z

dne 31.05.1993 na znesek 11.800,00 SIT, ki je bila

večkrat valorizirana z odločbo CSD, nazadnje z odločbo

št. 571-49/93-3 z dne 23.04.2003 na 31.261,00 SIT.

Tožeča stranka je tako zvišanje preživnine vtoževala od

zneska 31.261,00 SIT na znesek 100.000,00 SIT mesečno od

dneva izdaje sodne odločbe dalje. O stroških pravdnega

postopka prvostopno sodišče s sodbo ni odločilo in je

pod točko II izreka sprejelo odločitev, da bo o stroških

odločeno s posebnim sklepom.

Proti navedeni sodbi se pritožuje tožeča stranka.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja, njen pooblaščenec pa

zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne

ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe

materialnega prava. Tožnica v pritožbi smiselno

uveljavlja razveljavitev izpodbijane sodbe, njen

pooblaščenec pa predlaga "naj sodišče pritožbi ugodi,

izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi in zadevo

vrne v nov postopek prvemu sodišču".

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbi nista utemeljeni.

V zvezi z izvajanji pritožb tožeče stranke, da tožeča

stranka ne vtožuje zvišanje preživnine od dneva izdaje

prvostopne sodne odločbe dalje, pritožbeno sodišče

ugotavlja, da takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi.

Tožeča stranka je namreč v pripravljalni vlogi z dne

20.09.2004 (l. št. 198) postavila tožbeni zahtevek na

zvišanje preživnine v znesku 100.000,00 SIT od dneva

izdaje prvostopne sodne odločbe dalje, kot pravilno tudi

ugotavlja prvostopno sodišče. V pravdi za zvišanje

preživnine med razvezanima zakoncema je sodišče pri

odločanju vezano na načelo dispozicije strank, izraženo

v prvem odstavku 2. člena Zakona o pravdnem postopku -

ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v

mejah postavljenih zahtevkov. Tako pa se pritožbena

izvajanja, da bi moralo sodišče o zvišanju preživnine

odločati "za nazaj", od trenutka, ko je bila vložena

tožba, pokažejo kot brezuspešna.

Glede na postavljen zahtevek, in sicer na zvišanje

preživnine od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe

dalje, pa je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno

postopalo, ko je presojalo spremenjene okoliščine tako

na strani tožeče, kot tožene stranke na dan izdaje

prvostopne sodbe glede na razmerje v času določitve

preživninske obveznosti z že navedeno sodno odločbo v

letu 1993. Taka presoja spremenjenih okoliščin je tudi v

skladu z 82.č členom Zakona o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih - ZZZDR.

Pri taki presoji pa je prvostopno sodišče pravilno

ugotovilo:

-da se je pri tožnici zdravstveno stanje zaradi starosti

in tudi zaradi poškodbe ramena poslabšalo, zaradi česar

je tudi njena delovna sposobnost od leta 1993 znižana za

20 odstotkov;

-da je bila tožnica že v letu 1993, kot tudi leta 2006,

ko je bila izdana prvostopna sodba, brez zaposlitve in

slabega zdravja, ter da je živela in še sedaj živi v

gospodinjstvu s sinovoma ter materjo. Pri tem pa ni

sporno, da sta sedaj že oba polnoletna in se sposobna

sama preživljati;

-da tožnica sedaj prejema socialno pomoč v znesku nekaj

nad 46.000,00 SIT, česar pa v letu 1993 tožnica ni bila

deležna. Enako kot leta 1993 pa tožnica tudi v letu 2006

lahko, kolikor zmore, pomaga in dela na kmetiji matere,

s katero sicer skupaj živi;

-da je toženec za razliko od leta 1993, ko je bil redno

zaposlen in mesečno zaslužil 1.606,69 EUR, sedaj

invalidsko upokojen (60 % invalidnost) in prejema

mesečno invalidsko pokojnino v znesku 1.224,06 EUR, pri

čemer toženec živi v Republiki Nemčiji;

-da toženec ni več dolžan plačevati preživnine za

svojega sina, ker je ta polnoleten in lahko skrbi sam

zase.

Po pravilni ugotovitvi navedenih okoliščin je prvostopno

sodišče pravilno presodilo, da so se sicer razmere na

strani tožnice zaradi poslabšanja zdravja in s tem

povezane delovne in pridobitne sposobnosti poslabšale

(20 % zmanjšanje), vendar so se tudi okoliščine, ki

vplivajo na zmožnosti zavezanca - toženca, poslabšale

(invalidnost, znižanje mesečnih prejemkov - invalidska

pokojnina). Po taki pravilni presoji pa je prvostopno

sodišče pravilno razsodilo, da zaradi spremenjenih

potreb tožnice zaradi zmanjšanja pridobitne sposobnosti

in zaradi hkratnih sprememb (zmanjšanju) zmožnosti

zavezanca - toženca, ni pogojev za zvišanje

preživninske obveznosti po 82.č členu ZZZDR.

Take popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja

ter pravilne uporabe materialnega prava pa pritožbena

izvajanja ne morejo v ničemer spremeniti in zato je

pritožbeno sodišče o pritožbah odločilo, kot je razvidno

iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama

svoje stroške pritožbenega postopka.