Court dismisses appeal on delayed interest for non-property damage awarded before first instance judgment.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal against the first-instance judgment regarding delayed interest on non-property damages. The first instance court determined the claim for interest accrued as of January 1, 2002, based on the conclusion of medical treatment and the defendant's timely rejection of the claim. The appellate court upheld this decision, rejecting the argument that the scope of damages was unknown until later expert testimony, noting the defendant had sufficient time to assess the liability upon receiving medical records.
Legislator headnote
AI generatedZakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri; Zakon o pravdnem postopku: Delayed interest on non-property damages accrues from January 1, 2002, if the claim's maturity date was established by that date, even if the final damage assessment occurs later in proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve
stopnje v obsodilnem delu v obsegu dosojenih glavničnih
obresti do izdaje prvostopne sodbe (del točke I/1
izreka).
Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine za
nepremoženjsko škodo brez TOM gredo tožeči stranki že od
1.1.2002 do izdaje prvostopne sodbe, v kolikor je
izkazala zapadlost terjatve najkasneje do 1.1.2002.
[OBRAZLOŽITEV]
Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje v točki I/1
izreka dosodilo tožnici za zadobljeno nepremoženjsko
škodo v delovni nesreči dne 8.3.1999, 350.000,00 SIT
odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi po predpisani
obrestni meri zamudnih obresti zmanjšani za temeljno
obrestno mero od 1.1.2002 dalje do dneva izdaje
prvostopne sodbe (18.1.2005), od tedaj dalje do plačila
pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi in 113.372,50 SIT
pravdnih stroškov s pripadki. V točki I/2 je v presežku
tožbeni zahtevek zavrnilo. Nato pa še sklenilo pod točko
II, da se pravdni postopek v posledici umika tožbe za
znesek 600.000,00 SIT v tem obsegu konča.
Glede dosojenih glavničnih zamudnih obresti je sodišče
prve stopnje ocenilo zapadlost terjatve že pred
1.1.2002, saj je bilo tožničino zdravljenje zaključeno
6.4.1999, toženka pa je predpravdni zahtevek tožnice,
vložen 27.8.1999, pisno zavrnila 27.10.1999.
Pritožbo zoper dosojene glavnične zamudne obresti za čas
pred izdajo prvostopne sodbe vlaga tožena stranka iz
vseh pritožbenih razlogov in predlaga v napadenem obsegu
prvostopne odločitve spremembo z zavrnitvijo tožbenega
zahtevka tudi v tem obsegu. Nasprotuje prvostopni oceni
o času zapadlosti terjatve, ker da je bil znan obseg
nepremoženjske škode tožnice šele s podajo izvedenskega
mnenja izvedenca medicinske stroke tekom pravdnega
postopka in je bila dosojena odškodnina po cenah in
merilih na dan prvostopnega sojenja.
Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Na dovolj razjasnjeno pomembno dejansko stanje je
sprejeta prvostopna sodba v napadenem delu s pravilno
uporabo materialnega prava in ni obremenjena z upoštevno
procesno kršitvijo (člen 350/II Zakona o pravdnem
postopku - ZPP v zvezi s členom 339/II ZPP), ki jo
pritožba le posplošeno uveljavlja. Povzemajo se pravilni
prvostopni razlogi in se k njim ter k izrecnim
pritožbenim navedbam še pove:
Prvostopna odločitev v napadenem delu je sprejeta
skladno načelnemu pravnemu mnenju občne seje Vrhovnega
sodišča Republike Slovenije z dne 26.6.2002, po katerem
se prisojajo zamudne obresti od odškodnine za
nepremoženjsko škodo od 1.1.2002, če zapadlost ni
nastopila kasneje z zamudnimi obrestmi po predpisani
obrestni meri brez TOM do dneva izdaje prvostopne sodbe
(Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in
temeljni obrestni meri - ZPOMZO-I), od izdaje prvostopne
sodbe pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti.
Vse to je prvostopna odločitev v napadenem delu pri
prisoji glavničnih zamudnih obresti upoštevala. Ocenila
je namreč zapadlost terjatve najkasneje na dan 1.1.2002,
kot je že doslej podrobneje pojasnjeno. Toženka je
strokovnjak, ima cenzorja s področja medicinske stroke
in bi lahko kot dober strokovnjak (drugi odstavek 18.
člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih
- ZOR), objektivno ugotovila obstoj svoje obveznosti do
tožnice tako po temelju kot višini, nedvomno v 14 dneh
potem, ko ji je tožeča stranka predložila vso
zdravstveno dokumentacijo. Na podlagi iste dokumentacije
tekom pravdnega postopka ugotavljanje obsega
nepremoženjske škode, pa ni pokazalo drugačne slike o
tem vprašanju, kot jo je imela toženka že ob predložitvi
zdravstvene dokumentacije za tožnico pred pravdo.
Pritožbena odločitev je sprejeta po določilih člena 353
ZPP.
O pritožbenih stroških tožene stranke je odločeno po
določilih člena 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP.