Court allows appeal against dismissal of bill acceptance due to incomplete factual findings on signature interpretation.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno

odločbo.

[JEDRO]

Podpis na licu menice po prvem odstavku 24. člena Zakona

o Menici - v nadaljevanju ZM, velja za akcept. Toženčev

zapis in podpis na levi strani lica menice sta brez

kakršnekoli dodatne navedbe, iz katere bi sledilo, da ne

pomeni akcepta, oziroma brez žiga družbe, ki bi pomenil,

da trasant menico sam tudi akceptira. Trasant menice v

obravnavanem primeru je d.o.o., zato bi zapis

"akceptiram" in podpis, ki ni podpis trasanta, pomenil

akcept. Tega tudi menična izjava z dne 2.10.2001 ne

spremeni, saj je na podlagi tega tožeča stranka glede na

podpis toženca na levi strani lica menice smela

izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom. Glede na

že navedeno načelo menične strogosti namreč ni mogoče

dokazovati tistega, kar ni zapisano na menico - na

primer pomanjkanje žiga družbe d.o.o., kot je v

izpovedbi zatrjeval toženec.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o

izvršbi Okrajnega sodišča opr. št. z dne 4.12.2003 v

delu, v katerem je bilo dolžniku - sedaj tožencu

naloženo plačilo zneska 39,530.686,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 5.4.2002 do plačila ter stroškov

izvršilnega postopka v znesku 341.000,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o

izvršbi (4.12.2003) do plačila razveljavilo in tožbeni

zahtevek zavrnilo.

Proti citirani sodbi je tožeča stranka vložila

pravočasno pritožbo ob uveljavljanju pritožbenih

razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja ter zmotne uporabe materialnega prava - iz 2. in

3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem

postopku - ZPP. V pritožbenem predlogu se zavzema za

spremembo izpodbijane sodbe v smeri celotne ugoditve

tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno razveljavitev te in

vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je sodišče prve

stopnje svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da tudi ob

upoštevanju načela "menične strogosti" iz vsebine menice

in menične izjave dovolj jasno izhaja, da je toženec

menico podpisal kot zastopnik podjetja in menične

obveznosti ni akceptiral v svojem imenu kot fizična

oseba, zaradi česar je zaključilo, da menica ni bila

izpolnjena v skladu s pooblastilom, zato ne more

predstavljati veljavne verodostojne listine v smislu

Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, le takšna menica

pa je lahko podlaga za dovolitev izvršbe in v pravdnem

postopku podlaga za sprejem odločitve, pozitivne za

tožečo stranko.

Takšni razlogi izpodbijane sodbe glede na izvedeni

dokazni postopek, kot tudi glede na pritožbena izvajanja

tožeče stranke pritožbenega sodišča ne prepričajo.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je

sporno vprašanje v obravnavani zadevi, ali je bila

terjatev pravne osebe d.o.o. zavarovana z lastno bianco

menico oziroma s trasirano bianco menico, v nadaljevanju

razlogov pa ni najti odgovora na to vprašanje. Sodišče

se je namreč po sicer pravilnih razlogih, kakšna je

lastna in kakšna je trasirana menica, ukvarjalo le z

dejstvom, ali je bil menični blanket izpolnjen v skladu

z menično izjavo oziroma pooblastilom za vnovčitev;

glede zapisa in podpisa toženca na levi strani lica

menice - počez "akceptiram" pa je le zaključilo, da v

dokaznem postopku ni našlo utemeljenega razloga, da bi

toženec s podpisom sporne menice na levi strani počez

izrazil voljo, da se zaveže kot akceptant trasirane

menice in tako postale glavni menični zavezanec. Takšni

razlogi so preskromni, saj sodišče prve stopnje ni

ugotavljalo, zakaj oziroma s kakšnim namenom je toženec

na levi strani menice zapisal "akceptiram" in se

podpisal, čeprav je kot direktor pravne osebe, kot je

sam povedal, podpisal okrog 100 menic, kar pomeni, da je

vedel, kaj kakšen zapis na menici pomeni in kaj ima za

posledico, predvsem glede na njegovo izpovedbo, da je v

določenih primerih, ko so delavci družbe jemali kredite,

moral sam jamčiti za izplačilo obveznosti, kar je storil

na enak način, kot je to zapisal na levi strani sporne

menice. Dejstvo je, da je toženec na že navedeni strani

menice zapisal "akceptiram" in se pri tem podpisal - vse

brez žiga pravne osebe d.o.o., ki je sicer menico

izdala. Podpis na licu menice po prvem odstavku 24.

člena Zakona o Menici - v nadaljevanju ZM, velja za

akcept. Toženčev zapis in podpis na levi strani lica

menice sta brez kakršnekoli dodatne navedbe, iz katere

bi sledilo, da ne pomeni akcepta, oziroma brez žiga

družbe, ki bi pomenil, da trasant menico sam tudi

akceptira. Trasant menice v obravnavanem primeru je

d.o.o., zato bi zapis "akceptiram" in podpis, ki ni

podpis trasanta, pomenil akcept. Tega tudi menična

izjava z dne 2.10.2001 ne spremeni, saj je na podlagi

tega tožeča stranka glede na podpis toženca na levi

strani lica menice smela izpolniti podatke o trasatu z

njegovim imenom. Glede na že navedeno načelo menične

strogosti namreč ni mogoče dokazovati tistega, kar ni

zapisano na menico - na primer pomanjkanje žiga družbe

d.o.o., kot je v izpovedbi zatrjeval toženec. Ob tem je

sprejemljiva pritožbena trditev, da bi bilo popolno

nesmiselno, da bi izdajatelj menice lastno menico tudi

sam akceptiral, kar pomeni, da je vprašljiv zaključek

sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za lastno

menico; sprejemljiva pa je tudi nadaljnja pritožbena

navedba, da se v poslovnem svetu pogosto zahteva

direktorjev akcept menice, saj je direktor tisti, ki

vodi poslovanje družbe, zato si upnik na tak način

zagotovi, da direktor ne bo sklepal rizičnih poslov in

prezadolževal družbe, ker se bo zavedal, da bo v primeru

plačilne nesposobnosti ali prezadolženosti družbe tudi

sam kot fizična oseba odgovarjal za obveznosti družbe z

vsem svojim premoženjem.

V navedeni smeri, kaj pomeni zapis "akceptiram" in

toženčev podpis pod tem na levi strani lica menice, brez

žiga izdajatelja menice - družbe d.o.o., sodišče prve

stopnje ni razčiščevalo in ne ocenilo, zato je v tem

obsegu zaradi napačnih materialno pravnih zaključkov,

ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Iz tega

razloga je pritožbeno sodišče sledilo utemeljeni

pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo

zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje - 355. člen

ZPP.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje

dokazni postopek dopolniti v navedeni smeri in sicer z

dodatnim ter natančnim zaslišanjem toženca, ter morebiti

izvesti še druge predlagane in neizvedene dokaze in nato

o zadevi znova odločiti, pri čemer bo moralo predvsem

glede na načelo menične strogosti zavzeti jasne in

natančne razloge o tem, v kakšnem svojstvu je toženec

napisal na menico akceptiram in se pri tem podpisal.

O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče

odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.