Court allows appeal against dismissal of bill acceptance due to incomplete factual findings on signature interpretation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the plaintiff's appeal, quashing the first-instance judgment that dismissed the enforcement request. The lower court incorrectly concluded that the defendant's signature on the bill did not constitute acceptance, failing to properly evaluate the defendant's written statement 'I accept' and his signature. Relying on the principle of strictness in bill of exchange law, the court found the first instance's reasoning insufficient and remanded the case for a new trial with further clarification of the signature's meaning.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 24. člena Zakona o menici; načelo menične strogosti: Sodišče mora natančno ugotoviti, ali je zapis in podpis na menici pomenil akcept, saj ni mogoče dokazovati tistega, kar ni zapisano na menico.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se
zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno
odločbo.
[JEDRO]
Podpis na licu menice po prvem odstavku 24. člena Zakona
o Menici - v nadaljevanju ZM, velja za akcept. Toženčev
zapis in podpis na levi strani lica menice sta brez
kakršnekoli dodatne navedbe, iz katere bi sledilo, da ne
pomeni akcepta, oziroma brez žiga družbe, ki bi pomenil,
da trasant menico sam tudi akceptira. Trasant menice v
obravnavanem primeru je d.o.o., zato bi zapis
"akceptiram" in podpis, ki ni podpis trasanta, pomenil
akcept. Tega tudi menična izjava z dne 2.10.2001 ne
spremeni, saj je na podlagi tega tožeča stranka glede na
podpis toženca na levi strani lica menice smela
izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom. Glede na
že navedeno načelo menične strogosti namreč ni mogoče
dokazovati tistega, kar ni zapisano na menico - na
primer pomanjkanje žiga družbe d.o.o., kot je v
izpovedbi zatrjeval toženec.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o
izvršbi Okrajnega sodišča opr. št. z dne 4.12.2003 v
delu, v katerem je bilo dolžniku - sedaj tožencu
naloženo plačilo zneska 39,530.686,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 5.4.2002 do plačila ter stroškov
izvršilnega postopka v znesku 341.000,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o
izvršbi (4.12.2003) do plačila razveljavilo in tožbeni
zahtevek zavrnilo.
Proti citirani sodbi je tožeča stranka vložila
pravočasno pritožbo ob uveljavljanju pritožbenih
razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja ter zmotne uporabe materialnega prava - iz 2. in
3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem
postopku - ZPP. V pritožbenem predlogu se zavzema za
spremembo izpodbijane sodbe v smeri celotne ugoditve
tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno razveljavitev te in
vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je sodišče prve
stopnje svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da tudi ob
upoštevanju načela "menične strogosti" iz vsebine menice
in menične izjave dovolj jasno izhaja, da je toženec
menico podpisal kot zastopnik podjetja in menične
obveznosti ni akceptiral v svojem imenu kot fizična
oseba, zaradi česar je zaključilo, da menica ni bila
izpolnjena v skladu s pooblastilom, zato ne more
predstavljati veljavne verodostojne listine v smislu
Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, le takšna menica
pa je lahko podlaga za dovolitev izvršbe in v pravdnem
postopku podlaga za sprejem odločitve, pozitivne za
tožečo stranko.
Takšni razlogi izpodbijane sodbe glede na izvedeni
dokazni postopek, kot tudi glede na pritožbena izvajanja
tožeče stranke pritožbenega sodišča ne prepričajo.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je
sporno vprašanje v obravnavani zadevi, ali je bila
terjatev pravne osebe d.o.o. zavarovana z lastno bianco
menico oziroma s trasirano bianco menico, v nadaljevanju
razlogov pa ni najti odgovora na to vprašanje. Sodišče
se je namreč po sicer pravilnih razlogih, kakšna je
lastna in kakšna je trasirana menica, ukvarjalo le z
dejstvom, ali je bil menični blanket izpolnjen v skladu
z menično izjavo oziroma pooblastilom za vnovčitev;
glede zapisa in podpisa toženca na levi strani lica
menice - počez "akceptiram" pa je le zaključilo, da v
dokaznem postopku ni našlo utemeljenega razloga, da bi
toženec s podpisom sporne menice na levi strani počez
izrazil voljo, da se zaveže kot akceptant trasirane
menice in tako postale glavni menični zavezanec. Takšni
razlogi so preskromni, saj sodišče prve stopnje ni
ugotavljalo, zakaj oziroma s kakšnim namenom je toženec
na levi strani menice zapisal "akceptiram" in se
podpisal, čeprav je kot direktor pravne osebe, kot je
sam povedal, podpisal okrog 100 menic, kar pomeni, da je
vedel, kaj kakšen zapis na menici pomeni in kaj ima za
posledico, predvsem glede na njegovo izpovedbo, da je v
določenih primerih, ko so delavci družbe jemali kredite,
moral sam jamčiti za izplačilo obveznosti, kar je storil
na enak način, kot je to zapisal na levi strani sporne
menice. Dejstvo je, da je toženec na že navedeni strani
menice zapisal "akceptiram" in se pri tem podpisal - vse
brez žiga pravne osebe d.o.o., ki je sicer menico
izdala. Podpis na licu menice po prvem odstavku 24.
člena Zakona o Menici - v nadaljevanju ZM, velja za
akcept. Toženčev zapis in podpis na levi strani lica
menice sta brez kakršnekoli dodatne navedbe, iz katere
bi sledilo, da ne pomeni akcepta, oziroma brez žiga
družbe, ki bi pomenil, da trasant menico sam tudi
akceptira. Trasant menice v obravnavanem primeru je
d.o.o., zato bi zapis "akceptiram" in podpis, ki ni
podpis trasanta, pomenil akcept. Tega tudi menična
izjava z dne 2.10.2001 ne spremeni, saj je na podlagi
tega tožeča stranka glede na podpis toženca na levi
strani lica menice smela izpolniti podatke o trasatu z
njegovim imenom. Glede na že navedeno načelo menične
strogosti namreč ni mogoče dokazovati tistega, kar ni
zapisano na menico - na primer pomanjkanje žiga družbe
d.o.o., kot je v izpovedbi zatrjeval toženec. Ob tem je
sprejemljiva pritožbena trditev, da bi bilo popolno
nesmiselno, da bi izdajatelj menice lastno menico tudi
sam akceptiral, kar pomeni, da je vprašljiv zaključek
sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za lastno
menico; sprejemljiva pa je tudi nadaljnja pritožbena
navedba, da se v poslovnem svetu pogosto zahteva
direktorjev akcept menice, saj je direktor tisti, ki
vodi poslovanje družbe, zato si upnik na tak način
zagotovi, da direktor ne bo sklepal rizičnih poslov in
prezadolževal družbe, ker se bo zavedal, da bo v primeru
plačilne nesposobnosti ali prezadolženosti družbe tudi
sam kot fizična oseba odgovarjal za obveznosti družbe z
vsem svojim premoženjem.
V navedeni smeri, kaj pomeni zapis "akceptiram" in
toženčev podpis pod tem na levi strani lica menice, brez
žiga izdajatelja menice - družbe d.o.o., sodišče prve
stopnje ni razčiščevalo in ne ocenilo, zato je v tem
obsegu zaradi napačnih materialno pravnih zaključkov,
ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Iz tega
razloga je pritožbeno sodišče sledilo utemeljeni
pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo
zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje - 355. člen
ZPP.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje
dokazni postopek dopolniti v navedeni smeri in sicer z
dodatnim ter natančnim zaslišanjem toženca, ter morebiti
izvesti še druge predlagane in neizvedene dokaze in nato
o zadevi znova odločiti, pri čemer bo moralo predvsem
glede na načelo menične strogosti zavzeti jasne in
natančne razloge o tem, v kakšnem svojstvu je toženec
napisal na menico akceptiram in se pri tem podpisal.
O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče
odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.