Enforcement appeal allowed; debt recognition in bankruptcy does not block solidary guarantor liability.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje

spremeni, tako da glasi:

"Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. z dne se

zavrne."

[JEDRO]

sklenjena prisilna poravnava v zadevi upnika nima

pravnega učinka do izterjevane terjatve proti dolžniku

kot soporoku

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na ugovor

dolžnika sklep o izvršbi opr. št. z dne 27.2.2003

razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena

izvršba, torej v 2. točki izreka, ter odločilo, da bo o

zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred

Okrajnim sodiščem .

Zoper prvostopni sklep se pravočasno pritožuje upnik iz

vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s smiselnim

pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijanega sklepa

v smeri zavrnitve dolžnikovega ugovora. Izpostavlja, da

dolžnikov ugovor ni obrazložen in ni utemeljen. Samo

dejstvo, da je upnik prijavil svojo terjatev zoper

stečajnega dolžnika, v ničemer ne vpliva na dolžnikovo

poroštveno obveznost iz kupoprodajne pogodbe št. , ki jo

je upnik sklenil s takratnim Družbenim podjetjem, k tej

pogodbi pa je kot solidarni porok in plačnik pristopil

dolžnik. Dolžnik je torej neomejeno zavezan kot

solidarni porok. Ker samo priznanje terjatev v stečajnem

postopku še ne pomeni tudi njenega plačila, se dolžnik

ne more razbremeniti svoje solidarne poroštvene zaveze

zgolj z navedbo, da bo upnik svoj dolg dobil poplačan v

stečajnem postopku zoper prvotnega dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve v

smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem

postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom

Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ter v okviru v

pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov zaključuje,

da je sodišče prve stopnje z ugoditvijo ugovoru zoper

sklep o izvršbi ter posledično razveljavitvijo sklepa o

izvršbi v dovolitvenem delu in odločitvijo o

nadaljevanju zadeve v pravdnem postopku, zmotno

uporabilo materialno pravo. Ni pa zagrešilo v pritožbi

uveljavljane niti po uradni dolžnosti upoštevne (člen

350 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ) kršitve procesnih

pravil.

Svoj ugovor zoper sklep o izvršbi je namreč dolžnik

utemeljeval z navedbo, da je upnik svojo terjatev, ki jo

uveljavlja zoper njega, že prijavil v stečajnem postopku

zoper stečajnega dolžnika. Ker je bila prijavljena

terjatev v stečajnem postopku priznana do višine

473.455,90 SIT s pp, mora upnik po dolžnikovih ugovornih

navedbah svojo terjatev izterjati od stečajnega

dolžnika. Šele če je od stečajnega dolžnika ne bo uspel

izterjati, bo po prepričanju dolžnika k njenemu plačilu

zavezan dolžnik kot porok.

Pravkar opisano ugovorno stališče pa je po prepričanju

sodišča druge stopnje materialnopravno napačno, na kar

pravilno opozarja tudi pritožnik. Iz kupoprodajne

pogodbe št. , sklenjene med kot prodajalcem (v

predmetnem izvršilnem postopku pa upnikom) in (pravnim

prednikom stečajnega dolžnika) kot kupcem z dne

18.7.1996, katere predmet je avtomobil znamke, izhaja,

da k pogodbi kot porok in plačnik pristopa dolžnik

obravnavanega izvršilnega postopka. Upnik je v

izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine -

prepisa odprtih postavk iz knjigovodske evidence na dan

10.12.2001 (A2) za terjatev po pogodbi št., predlagal

izvršbo zoper dolžnika, po kupoprodajni pogodbi

solidarnega poroka in plačnika, njegovemu predlogu pa je

bilo z izdajo sklepa o izvršbi opr. št. dne ugodeno. V

skladu s tretjim odstavkom 1004. člena Zakona o

obligacijskih razmerjih - ZOR porok, ki se je zavezal

kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni

dolžnik za celo obveznost, in lahko upnik zahteva njeno

izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka,

ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Zato

dolžnikov ugovor, da mora upnik najprej poskusiti

izterjati svojo terjatev od stečajnega dolžnika v

stečajnem postopku, ni utemeljen. Take pravne dobrote

vrstnega reda ne bi mogel uveljavljati niti subsidiarni

porok, katerega poroštvena zaveza je sicer milejša, saj

lahko v skladu z drugim odstavkom 1004. člena ZOR, upnik

zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, tudi če je ni

prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz

sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene

izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj.

Niti stečajni postopek zoper glavnega dolžnika po

pogodbi št. z dne niti prijava upnikove terjatve v tem

stečajnem postopku oziroma priznanje terjatve v

stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika do določene

višine (kot izhaja iz priloge spisa B2) po zgoraj

obrazloženem ne predstavlja nobene ovire za dokončanje

predmetnega izvršilnega postopka zoper solidarnega

poroka pogodbene zaveze. V skladu s tretjim odstavkom

1004. člena ZOR lahko namreč upnik v primeru solidarnega

poroštva zahteva izpolnitev obveznosti tudi od glavnega

dolžnika in poroka hkrati. Zato na pravilnost izdanega

sklepa o izvršbi tudi nima nobenega vpliva dejstvo, da

je bila v stečajnem postopku upniku priznana terjatev v

nižjem znesku oziroma da je upnik svojo terjatev do

stečajnega dolžnika priglasil le do določene višine. V

obravnavanem primeru sta lahko tako v teku dva postopka,

ki oba merita na poplačilo upnikove terjatve: izvršilni

postopek zoper solidarnega poroka ter stečajni postopek

zoper glavnega dolžnika. Ker pa upnik ne more dobiti

poplačanega več, kot znaša njegova terjatev, bo lahko v

primeru hitrejšega delnega poplačila upnikove terjatve v

stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, dolžnik v

predmetnem izvršilnem postopku z ugovorom po izteku roka

v skladu s 56. členom ZIZ uveljavljal delno prenehanje

terjatve zaradi poplačila (8. točka prvega odstavka 55.

člena ZIZ).

Iz zgoraj obrazloženih materialnopravnih razlogov bi

moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi

procesnih določb ugovor dolžnika šteti kot neobrazložen

in neutemljen, saj v njem niso bili navedeni razlogi, ki

bi lahko preprečevali izvršbo na podlagi verodostojne

listine, zato bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov

ugovor v skladu s petim odstavkom 62. člena ZIZ

zavrniti. Ker pa je prvostopno sodišče nasprotno

dolžnikovemu ugovoru ugodilo, je sodišče druge stopnje v

skladu s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo in

izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka

tega drugostopnega sklepa. Odločitev o stroških

pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni

priglasil.