Court allows compensation for fish growth loss from permitted but excessive water surface interventions.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve

stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške v zvezi z

vložitvijo odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Obsežni, dovoljeni posegi v vodne površine ekstenzivnih

gojišč sladkovodnih rib, ki presegajo normalne meje v

tak prostor, dajejo pravico upravljalcu le-teh do

odškodnine za utrpelo materialno škodo zraven škode na

poginu rib, tudi zaradi triletnega izpada prirasta rib,

čeprav tožnica pred tožbo toženki ni posredovala

neposredne poravnalne ponudbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje zavezalo toženo

stranko k plačilu 4,418.832,96 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 10.2.1998 dalje in 816.296,00 SIT

pravdnih stroškov s pripadki. Pojasnilo je, da gre

tožeči stranki vtoževana terjatev kot odškodnina za

materialno škodo iz naslova triletnega izpada prirasta

rib, v posledici posega v vodne površine, s katerimi

tožnica upravlja, to je v .... ribnik v ob progi, ki ga

je toženka opravila v zvezi v letu 1997 gradnjo

avtoceste. Toženkina odškodninska odgovornost za

posledice tega posega je že predvidena v delnem enotnem

mnenju za ta dela, kjer je predvidena odgovornost

invenstitorja za nastalo škodo, nato v uredbi o

spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za

odsek avtoceste, kjer je predvidena sonaravna ureditev

teh vodotokov, ki se regulirajo z obsaditvijo le-teh, da

se ne poslabšajo razmere in življenje rib v in ob njih

in se rešitve slednjega uskladijo z Zavodom za ribištvo.

Toženkin poseg obsega vse štiri elemente odškodninske

odgovornosti, ker je povzročil tožeči stranki vtoževano

terjatev, katere konkretni izračun je opravil Zavod za

ribištvo Ljubljana - ZRLJ, ki da se mu toženka ni

protivila in ga potrjuje v pravilnosti tudi izvedensko

mnenje Biotehnične fakultete - BFLJ.

S pritožbo zoper prvostopno sodbo uveljavlja tožena

stranka vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev

le-te. Prvenstveno vztraja, da je vložitev tožbe

preuranjena, ker tožnica ni upoštevala določil 16. in

17. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu, ki

predvidevajo vložitev poravnalne ponudbe v 30 dneh od

vednosti o nastanku škode. Opozarja, da toženka ni

sprejela izvedenskega mnenja ZRLJ, ki je bilo

pridobljeno pred pravdo in predlaga novo. Tega pa je

ovrglo tudi izvedensko mnenje BFLJ, ki je ocenilo, da

izvedenski mnenji BFLJ in Zavoda za ribištvo Slovenije -

ZRS, ne slonita na dejanskih podatkih o zmanjšani oskrbi

rib s kisikom in o poginu rib, ker ni bilo ogleda in

brez vsakih analiz. Navaja, da je tožnica priznala, da

ji je škodo na ribah v znesku 750.000,00 SIT že plačal

Vodnogospodarski biro - VGB. Ocenjuje še, da toženkin

poseg v vodne površine ni protipravno dejanje, temveč

splošno koristno in je bilo tudi dovoljeno po pristojnih

organih, zato tožeči stranki ničesar ne dolguje.

Tožeča stranka v vloženem odgovoru na pritožbo predlaga

zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

V pritožbi ni pojasnjena absolutna bistvena kršitev

procesnih določb, ki je tudi ni zaznal uradni pritožbeni

preizkus zadeve (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku

- ZPP v zvezi z členom 339/II ZPP).

Tudi ni utemeljeno pritožbeno vztrajanje pri

preuranjenosti vložitve tožbe ob dejstvu, da je slednje

toženka sicer pravočasno navajala že v odgovoru na

tožbo, ni pa tožeči stranki ničesar ponudila na račun

vtoževane terjatve, ki bi jo takrat morala upoštevati

kot smiselno poravnalno ponudbo, je pa vseskozi postopka

zahtevek zavračala.

Nadalje ni spregledati, da je tožnica že v tožbi

konkretno navajala, da je vložila pri DDC za vtoževano

škodo poravnalno ponudbno (A5 prilog spisa), ki da jo je

ta zavrnila in vsaj slednje odstopila v vednost toženki.

Tega toženka ni prerekala in kar pomeni, da je toženka

že pred vložitvijo tožbe bila seznanjena o poravnalni

ponudbi tožeče stranke za vtoževano terjatev. V kolikor

pa pritožba izpostavlja, da je tožnici VGB vendar plačal

odškodnino 750.000,00 SIT, pa je povedati, da med

pravdnima strankama ni sporno plačilo le-tega, niti

dejstvo, da je s tem pokrita odškodnina za materialno

škodo za poginule ribe. To pa seveda nima vpliva na

tožbeni zahtevek, ki bazira na tožbeni podlagi

odškodnine za materialno škodo v posledici triletnega

izpada prirasta rib na že povedanih vodnih površinah, v

katere je toženka posegla.

Ocena prvostopnega sodišča, da je materialna podlaga za

predmetno terjatev v določilih tedaj še veljavnega

Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki obravnava

krivdno obliko, ni pravilna, vendar je prvostopna

odločitev materialnopravno pravilna iz razloga kot ga

smiselno izpostavlja tožeča stranka, da gre v zadevi za

odškodnino v posledici dovoljenih imisij po tretjem

odstavku 156. člena ZOR, ko je mogoče uveljavljati

pravico do škode pri opravljanju splošno koristne

dejavnosti, ki presega normalne meje. Glede na

razsežnosti opravljenih del toženke ob gradnji avtoceste

z grobimi posegi v navedene vodne površine, pa toženka

sploh ni zatrjevala, da opravljeni posegi niso presegali

normalne meje posega v prostor vodnih površin te vrste

(intenzivna gojišča sladkovodnih rib - postrvi).

Res je, da toženka ni sprejela predpravdnega mnenja ZRLJ

ter je predlagala novega, ki ga je izdelal ZRS. Tudi

tega toženka ni sprejela in je predlagala novega, ki ga

je izdelala BFLJ in sta ga sprejeli obe pravdni stranki.

Ugotovitve slednjega so zelo splošne in med drugim

povedo, da po posegih toženke v vodne površine ni bilo

opravljenih analiz o oskrbi rib s kisikom in podobno,

vendar prvih dveh mnenj, ki ju je ocenjevalo v

pravilnosti, le zaradi pomanjkanja dejanskih podatkov o

celotnem spektru bioenote sedanjih vodnih površin po

posegu toženke, zato ni ovrgla. Vsa mnenja so si enotna,

da strokovna literatura, da povzročijo taki posegi v

vodne površine izpad prirasta rib vsaj v takem času

(treh let) v bodoče. Mnenje BFLJ samo sebe ocenjuje za

strokovno neprimerno za izdelavo takega izvedenskega

mnenja o višini vtoževane škode, ker je to v strokovni

domeni ribištva. BFLJ je v svojem mnenju celo dopustila

možnost, da je nastala škoda iz tožbene podlage lahko

celo višja od vtoževane, toženka pa ni dokazala, da je

ta nižja. Iz prvostopnih razlogov pa je mogoče tudi

razumeti in kar je pravilno, da operira predpravdno

mnenje ZRLJ s konkretnimi podatki o izmeri uničenih

vodnih površinah in podatkih o ekstenzivni vzreji

enoletnih mladic potočnih postrvi tožeče stranke v

le-teh, do 12 oziroma 15 cm ter sloni na ceniku ZRLJ in

strokovni literaturi o ribištvu.

Zavrača se tudi pritožbena graja, da bi se morala

vtoževana terjatev valorizirati na dan razsoje, kar

pomeni nedovoljeno pritožbeno novoto (člen 337/I ZPP).

Pritožbena odločitev sloni na določilih člena 353 ZPP.

Pritožbeni stroški niso priglašeni. Tožeča stranka pa z

odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogla k rešitvi

zadeve, zato v zvezi z njo nastali stroški niso potrebni

(člen 155 ZPP).