Appeal dismissed; failure to request extension of court-set payment deadline before expiry precludes late performance.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim for damages and legal interest. The appellant argued that the deadline for paying the advance fee was not preclusive and that the court should have accepted late payment after the hearing date. The court ruled that while the deadline is extendable upon request, the appellant failed to submit such a request before the deadline expired, thereby forfeiting the opportunity to perform the obligation.
Legislator headnote
AI generateddrugi odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku; tretji odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku: A court-set deadline for performance is extendable upon request, but the party must request the extension before the deadline expires; failure to do so results in the loss of the right to perform after the deadline.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Rok za plačilo predujma, ki ga je določilo sodišče prve stopnje (do
20.04.2005) je sicer sodni rok, ki se na predlog prizadete osebe
lahko podaljša, če so za to upravičeni razlogi (drugi odstavek 110.
člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Vendar pa mora podaljšanje
roka stranka predlagati preden se ta rok izteče (tretji odstavek 110.
člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni
zahtevek tožeče stranke na plačilo 640.000,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila in glede
na zavrnjen tožbeni zahtevek tožeči stranki naložilo povrnitev
stroškov tožene stranke v znesku 8.800,00 SIT.
Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih
razlogov, predlaga spremembo sodbe tako, da naj zahtevku v celoti
ugodi, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču
prve stopnje v novo sojenje.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožba očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega
postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker da je štelo, da je
rok, ki ga je določilo tožeči stranki za založitev predujma 30.000,00
SIT za dopolnitev izvedenskega mnenja, prekluzivni, ta rok pa je
sodni in dopušča stranki, da naloženo procesno dejanje opravi tudi po
roku, pri čemer je tožeča stranka predujem plačala pred obravnavo
06.06.2005 in bi sodišče prve stopnje moralo slediti njenemu
dokaznemu predlogu, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost
sodbe.
Uveljavljena procesna kršitev ni podana. V obravnavanem primeru je
tožeča stranka predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca v
vlogi z dne 17.03.2005 (list. št. 45 do 47). Prvostopno sodišče je s
sklepom z dne 18.03.2005 pozvalo tožečo stranko na plačilo predujma
30.000,00 SIT za dopolnitev izvedenskega mnenja do 20.04.2005 ter jo
opozorilo na posledice. Tožeča stranka ni plačala predujma v tem
roku, prav tako ni predlagala podaljšanje tega roka, zato je sodišče
prve stopnje za 06.06.2005 razpisalo glavno obravnavo. Tožeča stranka
je res pred to obravnavo 05.06.2005 plačala predujem, pri čemer je
zgolj navedla, "da ga plačuje z malo zakasnitvijo" in ni navedla
razloga zakasnitve. Rok za plačilo predujma, ki ga je določilo
sodišče prve stopnje (do 20.04.2005) je sicer sodni rok, ki se na
predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to upravičeni
razlogi (drugi odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Vendar pa mora podaljšanje roka stranka predlagati preden se ta rok
izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Tožeča stranka tega ni
storila. Predujem je plačala šele 03.06.2005, niti ni navedla razloga
prekoračitve. Iz razlogov sodbe ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje
štelo, da je rok za plačilo predujma prekluzivni rok, saj je navedlo,
da tožnik ni predlagal podaljšanja sodnega roka za njegovo plačilo,
prav tako ni navedel razloga prekoračitve. Uveljavljana bistvena
kršitev ni podana, v okviru uradnega preizkusa (člen 350/II ZPP) pa
pritožbeno sodišče tudi ne ugotavlja uradno upoštevnih procesnih
kršitev.
Sodišče prve stopnje tudi ni nepopolno ugotovilo dejansko stanje
oziroma preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi opustitve dokaza
z dopolnitvijo izvedenskega mnenja, ker da bi lahko samo ugotovilo,
da tožniku pripada zavarovalnina za invalidnost, če bi upoštevalo že
podano izvedensko mnenje in tabelo invalidnosti NE-96. Kot izhaja iz
razlogov sodbe (ki jih pritožbeno sodišče povzema), sodišče prve
stopnje ob povzemanju izvedenskega mnenja zaključuje, da omejeni gibi
levega gležnja tožnika v eni smeri ne dosegajo 20 % omejitve
normalnega giba sklepa, kar je pogoj za oceno invalidnosti po 7.
točki 23. poglavja tabele invalidnosti po NE-96, zato te posledice ne
predstavljajo invalidnosti. Iz mnenja izhaja gibljivost gležnja v vse
smeri 105 stopinj, normalna vrednost pa je 120 stopinj, kar pomeni
skupni deficit 15 stopinj (kar v pritožbi ni sporno) oziroma kar
pomeni 87,5 % normalne gibljivosti oziroma deficit 17,5 %, pri čemer
izvedenec zgolj pri gibljivosti gležnja pri upogibu levo hrbtno
ugotavlja gibljivost do 15 stopinj, normalna pa je 20 stopinj. Tožeča
stranka je ravno v tej smeri predlagala dopolnitev izvedenskega
mnenja, ko se je na to sklicevala v vlogi z dne 18.03.2005, ta
tožnikov dokaz pa je sodišče prve stopnje utemeljeno opustilo, ko
tožeča stranka ni plačala predujma v naloženem roku oziroma pred
iztekom roka predlagala njegovega podaljšanja iz upravičenih
razlogov. Šele v pritožbi navaja, da predujma ni mogla prej založiti,
ker to zanjo predstavlja veliko finančno breme, kar pa predstavlja
neupoštevno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP, saj ne
pojasni, da tega ni mogla navajati in predlagati
pravočasno.
Glede na obrazloženo je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo
je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (člen
353 ZPP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s prvim
odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča
stranka ni uspela s pritožbo, trpi sama svoje pritožbene stroške.