Appeal dismissed because appellant failed to prove VAT liability and new evidence was inadmissible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against the first-instance court's decision to deny VAT costs to the attorney. The appellant argued that the client was a VAT obligor based on public records, but the court found this claim unsupported by evidence. Consequently, the court ruled that the attorney bears the burden of proof and cannot rely on internet publications to establish liability.
Legislator headnote
AI generatedZPP 337. člen; ZIZ 15. člen: An attorney must substantiate claims for VAT costs on their own; public availability of VAT obligor status does not constitute proof, and new evidence not presented at the first instance is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani izrek o stroških v sklepu o izvršbi sodišča prve stopnje. Upnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO] Odvetnik torej ni izkazal, da je zavezanec za DDV, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mu tega stroška ni priznalo. Dejstvo, da so zavezanci za DDV objavljeni na internetu pa na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati
[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim izrekom o stroških v sklepu o izvršbi je sodišče prve stopnje odločilo, da se stroški upnika odmerijo na 29.000,00 SIT, pri tem pa kot stroške ni priznalo priglašenega 20 % DDV na sicer priznane odvetniške stroške. S pravočasno pritožbo pooblaščenec upnika zahteva, da se mu priznajo tudi stroški DDV, saj je zavezanec in ima odločbo o vpisu v imenik davčnih zavezancev vpisano v Su vpisniku pri vseh sodiščih. V dvomu bi sodišče lahko tudi vpogledalo v imenik davčnih zavezancev. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena. Pritožbene navedbe, da ima pooblaščenec pri vseh sodiščih deponirano odločbo o vpisu davčnih zavezancev, pomeni nedopustno pritožbeno novoto, saj pooblaščenec na prvi stopnji tega ni nikoli trdil, v pritožbi pa tudi ne pove, zakaj tega ne bi mogel storiti (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Odvetnik torej ni izkazal, da je zavezanec za DDV, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mu tega stroška ni priznalo. Dejstvo, da so zavezanci za DDV objavljeni na internetu pa na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati, saj sodišče pri vsaki vlogi, ki jo vloži odvetnik ni dolžno preverjati ali je ta zavezanec za DDV ali ne, ampak mora zato poskrbeti sam odvetnik, ki povrnitev takšnih stroškov zahteva.
Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.