Appeal allowed; first-instance court erred on jurisdiction due to property value exceeding 2 million SIT.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance judgment, ordering the case to be remitted to the District Court. The lower court incorrectly rejected the defendant's objection to its own territorial jurisdiction despite determining the disputed property value was 8 million SIT. Since the value exceeded 2 million SIT, the District Court had exclusive jurisdiction under the Civil Procedure Act, making the first-instance court's decision on jurisdiction a fundamental procedural error.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 32. člen 1. odstavek; 30. člen 2. odstavek; 339. člen 2. odstavek 4. točka; 350. člen 2. odstavek; 354. člen 1. odstavek; 165. člen 3. odstavek: When the value of the subject matter exceeds two million SIT in a property dispute, the District Court has exclusive jurisdiction; a first-instance court's failure to recognize this constitutes a fundamental procedural violation requiring the case to be remitted.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje
razveljavi ter zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v, da opravi novo
glavno obravnavo.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno
odločbo.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je zato na glavni obravnavi še pred začetkom
obravnavanja glavne stvari v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP
s sklepom pravilno ugotovilo vrednost spornega predmeta v višini
8,000.000,00 SIT. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje ugovor tožene
stranke glede stvarne nepristojnosti okrajnega sodišča zavrnilo. Ker
so v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZPP za sojenje v sporih o
premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega
2 milijona SIT, pristojna okrožna sodišča, hkrati pa v obravnavani
zadevi ne gre za spor take vsebine, v katerem bi bila v skladu z
drugim odstavkom 30. člena ZPP ne glede na vrednost spornega predmeta
vselej pristojna okrajna sodišča, je opisana odločitev sodišča prve
stopnje o svoji stvarni pristojnosti procesnopravno
napačna.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek
tožeče stranke na razvezo izročilne pogodbe, ki sta jo dne 17.7.2000
v pisarni notarja sklenili tožeča stranka kot izročevalka in tožena
stranka kot prevzemnik. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da
niso podani pogoji, ki jih za razvezo izročilne pogodbe predpisuje
Zakon o dedovanju - ZD, saj tožnica o svoji preselitvi v izročeno
hišo toženca ni obvestila, kar pa je bil po sklenjeni izročilni
pogodbi pogoj za začetek nudenja dosmrtne popolne oskrbe v izročeni
hiši s strani toženca; prav tako tožnica toženca po preselitvi ni
nikoli pozvala na izpolnjevanje obvez po izročilni pogodbi. V
posledici navedene odločitve o glavni stvari je sodišče prve stopnje
tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti nastale
pravdne stroške v višini 620.305,00 SIT s pp.
Zoper prvostopno sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh
pritožbenih razlogov s pritožbenim predlogom na razveljavitev
izpodbijane sodbe in odstop zadeve v reševanje Okrožnemu sodišču kot
pristojnemu sodišču. Pritožnica izpostavlja, da je sodišče prve
stopnje že na prvem naroku za glavno obravnavo ugotovilo vrednost
spornega predmeta v višini 8,000.000,00 SIT, kljub temu pa je sodišče
prve stopnje ugovor tožene stranke glede stvarne nepristojnosti
sodišča prve stopnje, ki je bila med pravdnima strankama nesporna,
neutemeljeno zavrnilo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno
kršitev procesnih pravil iz 4. točke drugega odstavka 339. člena
Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno
ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožnica toženca ni
obvestila o preselitvi v izročeno hišo, in ni pozvala na
izpolnjevanje pogodbe. Ravno nasprotno je namreč mogoče zaključiti na
podlagi kritične presoje izpovedb prič v povezavi s tožničino
izpovedbo. V čem vidi zmotno uporabo materialnega prava pritožnica ne
pove.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve v smislu drugega
odstavka 350. člena ZPP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih
pritožbenih razlogov zaključuje, da je sodišče prve stopnje z
zavrnitvijo ugovora tožene stranke glede stvarne nepristojnosti
okrajnega sodišča zagrešilo v pritožbi izpostavljeno absolutno
bistveno kršitev procesnih pravil iz 4. točke drugega odstavka 339.
člena ZPP. Pritožbeni pregled zadeve namreč pokaže, da je že v
odgovoru na tožbo, v kateri je bila vrednost spornega predmeta
označena na 1 milijon SIT, tožena stranka ugovarjala tako določeni
sporni vrednosti. Le-ta naj bi po mnenju tožene stranke znašala vsaj
5 milijonov SIT, zato je predlagala, naj sodišče prve stopnje določi
sporno vrednost v taki višini ter zadevo odstopi v nadaljnje
reševanje Okrožnemu sodišču v . Z navedenim se je strinjala tudi
tožeča stranka, saj je prvotna ocena sporne vrednosti na 1 milijon
SIT le odraz zaradi odmere davka prenizko določene vrednosti
izročnine v izročilni pogodbi. Vrednost sporne nepremičnine, katere
vrnitev se v posledici razveljavitve izročilne pogodbe zahteva s
predmetno pravdo, pa po mnenju tožnice znaša 8 milijonov SIT. Sodišče
prve stopnje je zato na glavni obravnavi še pred začetkom
obravnavanja glavne stvari v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP
s sklepom pravilno ugotovilo vrednost spornega predmeta v višini
8,000.000,00 SIT. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje ugovor tožene
stranke glede stvarne nepristojnosti okrajnega sodišča zavrnilo. Ker
so v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZPP za sojenje v sporih o
premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega
2 milijona SIT, pristojna okrožna sodišča, hkrati pa v obravnavani
zadevi ne gre za spor take vsebine, v katerem bi bila v skladu z
drugim odstavkom 30. člena ZPP ne glede na vrednost spornega predmeta
vselej pristojna okrajna sodišča, je opisana odločitev sodišča prve
stopnje o svoji stvarni pristojnosti procesnopravno napačna. Ker pa
je sodišče prve stopnje kljub svoji stvarni nepristojnosti zadevo
vsebinsko obravnavalo in izdalo izpodbijano sodbo, je utemeljen
pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem
zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste
ali sodišče druge vrste (absolutna bistvena kršitev procesnih pravil
iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Na to procesno kršitev
sicer sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena
ZPP ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na zahtevo stranke, slednja
pa je bila v pritožbi tožeče stranke izrecno podana.
Ugotovljena procesna kršitev je v skladu s prvim odstavkom 354. člena
ZPP narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in odstop zadeve
stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču.
Slednje sodišče naj v celoti izvede nov pravdni
postopek, vsebinsko pretrese zadevo in ob zaključku
dokaznega postopka izda ustrezno odločitev.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim
odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.