Road maintenance company dismissed for flood damage; acted as good professional expert. Verdict: dismissed.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against a first-instance judgment awarding damages for flood damage to a vehicle. The court found the road maintenance company acted as a good professional expert by promptly intervening and warning drivers of the flooded underpass, despite the owner's failure to repair the culvert. Consequently, the company fulfilled its contractual obligations and bore no liability for the damage caused by the sudden storm.
Legislator headnote
AI generatedZPP 362 odst. 2; ZPP 353. člen: Parties may present new facts and evidence in the first hearing of the appeal; the court of first instance acted correctly by finding the road maintenance company fulfilled its duties and acted as a good professional expert, thus bearing no liability for the flood damage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve
stopnje.
Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega
postopka.
[JEDRO]
Tožena stranka je poskrbela za hitro intervencijo in označitev
nevarnosti, več pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni bila
dolžna in ni mogla storiti. Več bi lahko storil le lastnik, ki je za
situacijo vedel in sicer s sanacijo podvoza in postavitvijo agregata,
v danih razmerah pa je tožena stranka vsekakor ravnala kot dober
strokovnjak.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek
tožnika s katerim je od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine
4,725.000,00 SIT in mu naložilo, da toženi stranki povrne njene
pravdne stroške v znesku 868.425,00 SIT.
Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožnik. Uveljavlja
pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene
kršitve določb Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga spremembo
izpodbijane sodbe tako, da se njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti
ugodi, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču
prve stopnje v ponovno odločanje.
Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev
izpodbijane sodbe.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku sledilo navodilom
pritožbenega sodišča in na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko
stanje, česar pritožba ne izpodbija, tudi pravilno uporabilo
materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato
pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve
stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:
Tožeča stranka zmotno meni, da tožena stranka v ponovljenem postopku
ni več mogla navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Skladno z določilom drugega odstavka 362. člena ZPP v besedilu, ki je
veljalo ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje in ob vložitvi pritožbe,
so smele stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati tudi
nova dejstva in predlagati nove dokaze, saj je določilo o prekluziji
stopilo v veljavo šele z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev ZPP
(Uradni list 96/02) 29.11.2002. Vsa pritožbena izvajanja, ki merijo
na prepozno zatrjevana dejstva in prepozno predlagane dokaze se tako
izkažejo za neutemeljena.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih povzema
tudi pritožbeno sodišče, da je namreč tožena stranka podjetje, ki
mora skrbeti za vzdrževanje cest (in je tudi odgovorna uporabnikom za
škodo, ki jim nastane, ker cesta ni bila pravilno vzdrževana), da je
bila med toženo stranko in Ministrstvom RS za okolje in prostor
sklenjena pogodba s katero se je tožena stranka zavezala opravljati
dejavnost rednega vzdrževanja cest, da je tožena stranka storila vse,
kar je bilo v njenih močeh in ni z ničemer kršila pogodbe, da je
postopala vestno, odgovorno in je njeno ravnanje v skladu z načeli,
ki veljajo za skrbnost dobrega strokovnjaka je materialnopravno
pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni
odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku.
Ugotovitve sodišča prve stopnje temeljijo na listinskih dokazih in
izpovedbah prič. Vodja vzdrževanja pri toženi stranki je takoj, ko so
bili obveščeni, da je na cesti pod železniškim nadvozom voda, odredil
ustrezne intervencije, delavca sta takoj postavila ustrezno prometno
signalizacijo, ki označuje, da je cesta zalita in uredila obvoz.
Vodja vzdrževanja je prišel na kraj zalitja in videl vodo ter
postavljeno prometno signalizacijo. Cesta je bila takrat zaprta za
ves promet, urejen je bil obvoz, tožnikovega vozila pa ni videl.
Kritičnega dne je šlo za naliv z enormnimi količinami vode, saj
takšne padavine niso običajne. Delavec tožene stranke je takoj, ko je
bil obveščen, odšel k podvozu in obrnil prometne znake, ki omejujejo
hitrost na 40 km/h in opozarjajo na vodo in jih ima tožena stranka
stacionirane pri podvozu tako, da jih v primeru potrebe le obrnejo.
Drug delavec tožene stranke je peljal na drugo intervencijo po
spornem podvozu, ki še ni bil poplavljen in zalitja tudi ob vožnji
nazaj ni zaznal. Na podjetju mu je vzdrževalec povedal, da je pri
podvozu že obrnjena prometna signalizacija. Zaradi dežja in udara
strele je prišlo do izpada črpalke za odvajanje vode. Tožena stranka
je lastnika ceste opozarjala na potrebe sanacije podvoza, ki pa
pomeni veliko investicijo in ne sodi med vzdrževalna dela, ki jih
mora opravljati tožena stranka. Tako se izkaže za pravilen zaključek
sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ravnala s skrbnostjo, ki
se predvideva za dobrega strokovnjaka in izpolnila vse pogodbene
obveznosti, ki jih je prevzela.
Glede na zgoraj ugotovljena dejstva tudi ni utemeljen pritožbeni
očitek, da toženka nima na pravilen način organizirane svoje službe.
Tožena stranka je poskrbela za hitro intervencijo in označitev
nevarnosti, več pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni bila
dolžna in ni mogla storiti. Več bi lahko storil le lastnik, ki je za
situacijo vedel in sicer s sanacijo podvoza in postavitvijo agregata,
v danih razmerah pa je tožena stranka vsekakor ravnala kot dober
strokovnjak. Tako se izkaže, da ni podan element krivde in s tem tudi
ne odgovornost tožene stranke.
Pritožba nima prav, da se stroškovna odločitev sodišča prve stopnje
ne da preizkusiti. Stroški so odmerjeni po stroškovniku tožene
stranke iz katerega je natančno razvidno, katere stroške je sodišče
toženi stranki priznalo, kar bi lahko z vpogledom v spis preveril
tudi pooblaščenec tožeče stranke. Glede na zgolj pavšalna
zatrjevanja, da se stroškovne odločitve ne da preizkusiti pa
pritožbeno sodišče ugotavlja, da so stroški tožene stranke pravilno
odmerjeni.
Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem
preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb
postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek
350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo
zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške
pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena
ZPP). Tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni z ničemer prispevala
k pravilni odločitvi (155. člen ZPP), zato prav tako nosi sama svoje
stroške pritožbenega postopka.