Appeal dismissed; defense's 'objection' treated as pre-trial objection under ZKP Art. 437. ZKP.

Pritožba zagovornika obd. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

"Odgovor na obtožni predlog s predlogom za ustavitev

postopka ter zavrženje obtožnega predloga" je zakonsko

nepredvideno pravno sredstvo, ki ga sodna praksa lahko

razume kot ugovor zoper obtožni predlog ali pa kot

preliminarni odgovor na obtožbo v smislu 322. člena ZKP.

Meja ni ostro ločena in je odvisna od posameznega

primera. Če vsebina vloge v pretežni meri zajema

okoliščine iz prvega odstavka 437. člena ZKP potem gre

za podobnost z ugovorom zoper obtožnico iz rednega

kazenskega postopka, če pa se vlagatelj izjavlja le o

tem, ali dejanje in premoženjskopravni zahtevek priznava

in ali ima ugovore pravne narave, je posredi podobnost z

odgovorom na obtožbo, ki ga obdolženec sicer poda po

prebrani obtožnici ali zasebni tožbi in po podanih

poukih iz 5. člena ZKP.

V prvem primeru je sodišče o "ugovoru", varujoč

vlagateljevo pravico do sodnega varstva iz 23. člena

Ustave Republike Slovenije in posledično pravico do

pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, četudi zgolj na

formalni način, dolžno odločiti s posebnim sklepom, v

drugem primeru pa so navedbe iz "odgovora" na obtožbo

del predmeta odločanja o glavni stvari in zato posebna

odločitev ni potrebna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je 08.11.2005 zavrglo ugovor

zagovornika obd. zoper obtožni predlog pomočnice

okrožnega državnega tožilca, s katerim ta obdolženemu

očita storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe

po prvem odstavku 133. člena Kazenskega zakonika (KZ).

Odločba je bila izdana s sklepom.

Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik,

zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka,

zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in

zaradi kršitve kazenskega zakona, s predlogom, da

pritožbeno sodišče "kazenski postopek prekine ter poda

pobudo za ustavnopravno presojo člena 435 ZKP".

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodnica posameznica na podlagi

drugega odstavka 435. člena Zakona o kazenskem postopku

(ZKP) odredila vročitev obtožnega predloga obdolženemu

in njegovemu zagovorniku. Takšno ravnanje implicira

preizkus iz prvega odstavka 435. člena ZKP, po katerem

mora sodnik po prejemu obtožnega predloga najprej

ugotoviti, ali je sodišče pristojno in ali so podani

pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Kaj se zgodi, ko

sodnik spozna, da sodišče ni stvarno in krajevno

pristojno je predpisano v 436. členu ZKP, medtem ko so

pogoji za zavrženje obtožnega predloga določeni v

naslednjem, 437. členu ZKP.

Če sklepamo po nasprotnem (a contrario), potem odreditev

vročitve obtožnega predloga ne pomeni nič drugega kot da

je sodnica posameznica spoznala, da je Okrajno sodišče v

Mariboru stvarno in krajevno pristojno za sojenje v tej

zadevi (436. člen ZKP) ter da niso podani pogoji za

zavrženje obtožnega predloga iz 437. člena ZKP.

Obdolženčev zagovornik je po prejemu obtožnega predloga

podal "odgovor na obtožni predlog s predlogom za

ustavitev postopka ter zavrženje obtožnega predloga".

Četudi je bilo podano s strani prava veščega procesnega

udeleženca je treba opozoriti, da gre za zakonsko

nepredvideno pravno sredstvo, ki ga sodna praksa v

primeru, ko je to podano s strani laičnih vlagateljev

razume kot ugovor zoper obtožni predlog ali pa kot

preliminarni odgovor na obtožbo v smislu 322. člena ZKP.

V prvem primeru je sodišče o "ugovoru", varujoč

vlagateljevo pravico do sodnega varstva iz 23. člena

Ustave Republike Slovenije (Ustava) in posledično

pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, dolžno

odločiti s posebnim sklepom, v drugem primeru pa so

navedbe iz "odgovora" na obtožbo del predmeta odločanja

o glavni stvari in zato posebna odločitev ni potrebna.

Kdaj bo takšno pravno sredstvo razumljeno kot ugovor in

kdaj kot odgovor je odvisno od njegove vsebine. Če ta v

pretežni meri zajema okoliščine iz prvega odstavka 437.

člena ZKP, potem gre za podobnost z ugovorom zoper

obtožnico izrednega kazenskega postopka, če pa se

vlagatelj izjavlja le o tem, ali dejanje in

premoženjskopravni zahtevek priznava in ali ima ugovore

pravne narave je posredi podobnost z odgovorom na

obtožbo, ki ga obdolženec poda po prebrani obtožnici ali

zasebni tožbi in po podanih poukih iz 5. člena ZKP. Meja

seveda ni nikoli ostro ločena in je odvisna od okoliščin

posameznega primera.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ravnalo

pravilno, ko je navedeni odgovor obdolženčevega

zagovornika razumelo in obravnavalo kot ugovor zoper

obtožni predlog. Vsebina podanega odgovora namreč v

znatni meri presega povzeto vsebino odgovora na obtožbo

iz prvega odstavka 322. člena ZKP oziroma se skoraj v

celoti nanaša na okoliščine iz prvega odstavka 437.

člena istega zakona, zaradi česar je bilo treba, da ne

bi bili kršeni navedeni ustavni pravici, o

zagovornikovem odgovoru (sedaj torej ugovoru) odločiti

še pred glavno obravnavo. Ker pa skrajšani kazenski

postopek ne pozna posebnega, tako imenovanega ugovornega

postopka, sproženega s strani obdolženca o podanem

ugovoru zoper obtožni predlog drugače kot na formalni

način ni mogoče odločiti.

Upoštevaje vrsto odločitve možnost ponovitve navedb iz

ugovora zoper obtožni predlog oziroma njihova

"transformacija" v odgovor na obtožbo ali v del

obdolženčevega zagovora ni izključena, zaradi česar se

ustavnopravna vprašanja, ki jih izpostavlja pritožnik v

obravnavani zadevi ne zastavljajo (prvi odstavek 23.

člena Zakona o ustavnem sodišču). Pritožbeno sodišče

zato presoje ustavnosti in zakonitosti 435. člena ZKP ni

zahtevalo, temveč je o pritožbi zagovornika obd.

odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.