Tenant's eviction claim upheld; failure to initiate statutory lease process bars defense against landlord's eviction suit.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Po določbi 4. odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona pa je breme uveljavljanja sklenitve najemne pogodbe na prejšnjem imetniku stanovanjske pravice. Kadar lastnik zavrne zahtevo imetnika stanovanjske pravice na sklenitev najemne pogodbe, si lahko imetnik stanovanjske pravice zagotovi položaj najemnika po Stanovanjskem zakonu tako, da sproži postopek po 4. odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona. Če je tožen na izpraznitev stanovanja iz razloga, ker nima najemne pogodbe, se lahko izpraznitvenemu zahtevku upre samo na opisan način.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec izprazniti enosobno stanovanje v hiši P. in ga vrniti tožeči stranki. Ugotovilo je, da je tožeča stranka zavrnila sklenitev najemne pogodbe s tožencem za sporno stanovanje z obrazložitvijo, da je toženec solastnik stanovanjske hiše v D. D., kjer tudi prebiva. Toženec ni zahteval odločitve sodišča o upravičenosti zavrnitve (3. in 4. odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona). Razlogov za zavrnitev sklenitve najemne pogodbe sodišče ni presojalo. Odločilo je na podlagi ugotovitve, da toženec nima najemne pogodbe.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Potrdilo je prvostopne ugotovitve o tem, da je tožeča stranka zavrnila toženčevo zahtevo za sklenitev najemne pogodbe in da toženec v zvezi s tem ni sprožil sodnega postopka.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge iz 3. točke prvega odstavka 385.čl. Zakona o pravdnem postopku. Revizije ni obrazložila in revizijskega predloga ni postavila.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10.točke drugega odstavka 354.čl. Zakona o pravdnem postopku in na pravilno uporabo materialnega zakona (386.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Določba 10. točke drugega odst. 354.čl. ZPP se nanaša na pravdno sposobnost strank in pravilno zastopanje. V zvezi s tem revizijsko sodišče ni ugotovilo nobenih kršitev.

Izpodbijana sodba temelji na pravilni uporabi materialnega prava. Ugotovljeno je, da je toženec zahteval od tožeče stranke kot lastnice spornega stanovanja sklenitev najemne pogodbe, kar je ta zavrnila z navedbo, da živi toženec v hiši D. D., na kateri ima solastniški delež. Ugotovljeno je tudi, da toženec ni ukrepal v skladu z upravičenjem, ki mu ga daje določba 3. odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona. Toženec torej nima najemne pogodbe za sporno stanovanje. Po določbi 4. odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona pa je breme uveljavljanja sklenitve najemne pogodbe na prejšnjem imetniku stanovanjske pravice. Kadar lastnik zavrne zahtevo imetnika stanovanjske pravice na sklenitev najemne pogodbe, si lahko imetnik stanovanjske pravice zagotovi položaj najemnika po Stanovanjskem zakonu tako, da sproži postopek po 4. odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona. Če je tožen na izpraznitev stanovanja iz razloga, ker nima najemne pogodbe, se lahko izpraznitvenemu zahtevku upre samo na opisan način. Če tako ne ravna, mora sodišče odločiti po pravnem in dejanskem stanju, kakršno je v času zadnje glavne obravnave (čl. 326 ZPP). Ker tedaj toženec ni imel najemne pogodbe, je to razlog za utemeljenost tožbenega zahtevka na izpraznitev stanovanja (58.čl. Stanovanjskega zakona). Glede na to uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Revizijska odločitev temelji na 393.čl. ZPP.