Appeal allowed; court held first instance court erred by not warning witness expert of fee claim deadline under ZPP.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se

zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 2. odst. 242. člena

ZPP, po kateri mora priča zahtevati povračilo stroškov takoj po

zaslišanju, sicer izgubi to pravico, sodišče pa jo je dolžno na to

opozoriti. Ker se ta določba za sodne izvedence na podlagi določbe 2.

odst. 249. člena ZPP uporablja smiselno, bi moralo sodišče prve

stopnje sodno izvedenko opozoriti, da mora nagrado zahtevati takoj po

izdelavi izvedenskega mnenja, sicer to pravico izgubi. Le v tem

primeru bi bilo mogoče šteti, da je sodna izvedenka izgubila pravico

zahtevati nagrado za izdelavo izvedenskega mnenja, katere ni

zahtevala takoj po njegovi izdelavi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep

Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 51/2000-II z dne 6.6.2003 v

1. točki izreka dopolni tako, da se celotna točka izreka pravilno

glasi:" Izvedenki dr. J. K., Trubarjeva 30, Ljubljana, se odmeri

izvedenina v netto znesku 85.000,00 SIT, skupaj z davkom in provizijo

Avtorski agenciji Slovenije brutto 103.738,00 SIT. V preostalem se

zahtevek izvedenke za izplačilo nagrade zavrne."

Zoper dopolnilni sklep se je pritožila sodna izvedenka dr. J. Z.

K.. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep prejela po dveh letih

kot edini odgovor na svojo pritožbo proti sklepu Okrožnega sodišča v

Ljubljani z dne 6.6.2003 o odmeri izvedenine. Pravi, da je v

izpodbijanem sklepu dodana samo še ena alinea k prvi točki izreka

navedenega sklepa, s katero ji je še vedno zavrnjeno izplačilo dela

nagrade, do katere meni, da je upravičena. Zato ugovarja z enakimi

argumenti kot v pritožbi z dne 17.7.2003. Pravi, da je izvedensko

mnenje izdelala v dveh fazah, prvo dne 26.7.2002 ter še dopolnitev

dne 12.5.2003. Ob posredovanju dopolnjenega izvedenskega mnenja je

priglasila nagrado za izdelavo obeh mnenj skupaj v vrednosti 1500

točk, s specifikacijo 650 točk za prvo in 850 za dopolnjeno mnenje.

Izpodbijanemu sklepu , s katerim ji je sodišče prve stopnje prisodilo

le nagrado za dopolnjeno izvedensko mnenje, ugovarja, ker sodišče

prve stopnje z nobenim dopisom ali sklepom v skladu z določbo 2.

odst. 242. člena v zvezi s 2. odst. 249. člena ZPP ni opozorilo, da

mora nagrado zahtevati takoj. Ker je naloženo delo opravila, meni, da

je upravičena do izplačila nagrade. Zato zahteva, da se ji prisodi

nagrada v vrednosti 650 točk ob upoštevanju vrednosti točke v času

izdaje novega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z

izpodbijanim sklepom neutemeljeno zavrnilo zahtevo sodne izvedenke za

plačilo nagrade za prvo izdelano izvedensko mnenje. Iz spisa izhaja,

da je sodna izvedenka sodišču prve stopnje dne 1.8.2002 dostavila

izvedensko mnenje z dne 26.7.2002, katerega je bila izvedenka dolžna

izdelati po sklepu z dne 9.4.2002, pri čemer pa ni priglasila nagrade

za izdelavo tega mnenja. Dne 27.5.2003 je izvedenka sodišču prve

stopnje dostavila še dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 12.5.2003,

izdelanega na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne

29.1.2003, istočasno pa je sodišču prve stopnje priglasila nagrado

tako za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 12.5.2003

(skupaj 850 točk), kot tudi za izdelavo prvotnega izvedenskega mnenja

z dne 26.7.2002 (skupaj 650 točk). Sodišče prve stopnje ji je s

sklepom z dne 6.6.2003 prisodilo le nagrado za izdelavo dopolnitve

izvedenskega mnenja. Ker s tem sklepom ni bilo odločeno o njenem

zahtevku po plačilu nagrade za izdelavo prvega izvedenskega mnenja z

dne 26.7.2002, je sodišče prve stopnje njeno pritožbo zoper ta sklep

obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa in izdalo

izpodbijani dopolnilni sklep, s katerim je zavrnilo njeno zahtevo za

plačilo nagrade za izvedensko mnenje z dne 26.7.2002. Sodišče prve

stopnje je pri tej odločitvi napačno uporabilo določbo 2. odst. 242.

člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo,

Uradni list RS, št. 36/2004), po kateri mora priča zahtevati p

ovračilo stroškov takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico,

sodišče pa jo je dolžno na to opozoriti. Ker se ta določba za sodne

izvedence na podlagi določbe 2. odst. 249. člena ZPP uporablja

smiselno, bi moralo sodišče prve stopnje sodno izvedenko opozoriti,

da mora nagrado zahtevati takoj po izdelavi izvedenskega mnenja,

sicer to pravico izgubi. Le v tem primeru bi bilo mogoče šteti, da je

sodna izvedenka izgubila pravico zahtevati nagrado za izdelavo

izvedenskega mnenja, katere ni zahtevala takoj po njegovi izdelavi.

Ker sodišče prve stopnje pritožnice niti v sklepu z dne 9.4.2002 niti

po predložiti izvedenskega mnenja z dne 26.7.2002 sodne izvedenke ni

opozorilo, da mora nagrado priglasiti takoj, ker sicer to pravico

izgubi, ni mogoče šteti, da je pritožnica, ki je sicer nagrado za

izvedensko mnenje z dne 26.7.2002 zahtevala šele čez devet mesecev,

izgubila pravico do te nagrade.

Zaradi nepravilne uporabe 2. odst. 242. člena ZPP je sodišče prve

stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1.

odst. 339. člena ZPP, saj je takšna kršitev vplivala na pravilnost

izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa je zato na podlagi

določbe 1. odst. 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve

stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov

postopek. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep razveljavilo v

celoti, saj je bilo z njim odločeno le zahtevi sodne izvedenke za

izplačilo nagrade za izvedensko mnenje z dne 26.7.2002, takšna

odločitev pa ne vpliva na sklep o odmeri nagrade za dopolnitev

izvedenskega mnenja z dne 6.6.2003, ki je že postal pravnomočen.

Sodišče prve stopnje bo tako moralo v novem postopku upoštevajoč

navedeno ponovno odločiti, ali je zahteva sodne izvedenke za plačilo

nagrade za izvedensko mnenje z dne 26.7.2002 utemeljena.