Illegal traffic stop and search without probable cause renders evidence inadmissible, leading to acquittal.
Legislator summary
AI generatedThe prosecution's appeal against the first-instance acquittal was dismissed as unfounded. The court found that police officers lacked legal grounds to conduct a safety inspection of the defendant's car after a routine traffic stop, as no threat to officers or the defendant existed. Consequently, the marijuana seized from the passenger seat and later from under the hood were obtained through an unconstitutional violation of privacy and must be excluded from evidence, validating the original dismissal of charges.
Legislator headnote
AI generated38. člen Zakona o policiji; II. odstavek 18. člen Zakona o kazenskem postopku: Evidence obtained through an unlawful safety inspection conducted without a specific threat to safety or a causal link to the crime is inadmissible, and the resulting prosecution must be dismissed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se sodba
sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Ker sta policista obtoženca ustavila zarai kontrol prometa, niso bili
izpolnjeni zakonski pogoji za varnostni pregled avta, ki ga je
opravil policist, tako, da je pregledoval notranjost avta in vsebino
žepa za voznikovim sedežem, saj se izvajanje varnostnega pregleda po
38.čl. ZPol. ne sme razširiti na možnost pregledovanja katerekoli
stvari ali prevoznega sredstva, ki ni v vzročni zvezi z vrednostjo
napada ali samospoštovanja. Zato je bil zaseg marihuane v žepu za
voznikovim sedežem nezakonit. Pri tem pregledu zasežen predmet je
nedovoljen dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo človekove pravice
do zasebnosti. Ker so šele z nezakonitim dokazom nastopili razlogi za
sum, da je obt. storil k.d. po čl. 196/I KZ in je pod pokrovom
motorja posredno nezakonit dokaz po II. odst. 18,. čl. ZKP, ki ga je
treba izločiti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno sodbo je Okro. sodišče v L. obtoženega D. I. iz
razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo
dejanje neupravičenega prometa z mamili po členu 196/I KZ in
odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II.
odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca in potrebni
izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremene proračun.
Proti tej sodbi je vložila pritožbo okrožna državna tožilka zaradi
bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve
dejanskega stanja ter predlagala, da pritožbeno sodišče njeni
pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni, obtoženca spozna
za krivega in mu izreče ustrezno kazensko sankcijo.
V pritožbi je predlagala tudi izločitev sodnikov višjega sodišča M.
T., M.L.ter M.Š. iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP. Predsednik
Viš. sod.v Lj.je s sklepom opr. št. Su 129/2006-23 z dne 24.4.2006
zahtevo za izločitev vrhovne sodnice M.T. zavrgel, zahtevo za
izločitev sodnikov M.L. in M.Š. pa zavrnil.
Višji državni tožilec iz Vrhovnega državnega tožilstva R. Sl. J.
Š.je v pisnem predlogu, podanem po II. odstavku 377. člena ZKP,
predlagal razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
v novo sojenje. S predlogom višjega državnega tožilca sta bila
seznanjena obtoženec in njegov zagovornik, ki pa na predlog nista
odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Odločilno dejstvo v konkretni zadevi je bilo, ali je bil zaseg 29,9
gramov konoplje v žepu za voznikovim sedežem v avtu Alfa Romeo, ki ga
je vozil obt. D.I., zakonit ali ne. Po skrbni presoji vseh dokazov v
ponovljenem postopku je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve
stopnje pravilno ugotovilo, da sta policista PP Kočevje obt. ustavila
zaradi kontrole prometa, da pa niso bili izpolnjeni pogoji za
varnostni pregled avta, ki ga je opravil policist, in ki je
(sklicujoč se, da je opravljal varnostni pregled), pregledoval
notranjost avta in vsebino žepa za voznikovim sedežem.
Namen oprave varnostnega pregleda po členu 38. Zakona o policiji je,
da se zagotovi varnost policista, varnost drugih oseb ali varnost
osebe, ki je v policijskem postopku. Opravljanje varnostnega pregleda
z drugim namenom ali iz drugega razloga - (verjetnost, da bodo
najdeni sledovi ali predmeti kaznivega dejanja) namreč pomeni
nezakonito policistovo uradno dejanje. Stvar ali prevozno sredstvo
morata biti namreč v vzročni zvezi z verjetnostjo napada ali
samopoškodovanja. Izvajanje varnostnega pregleda pa se ne sme
razširiti na možnost pregledovanja katerikoli stvari ali prevoznega
sredstva, ker to pomeni poseg v ustavno pravico do zasebnosti.
Ugotovljenega dejstva, da je bil varnostni pregled nezakonit, državna
tožilka izrecno ne izpodbija oziroma zmotno zatrjuje, da so policisti
dolžni pregledati vozilo zaradi zagotovitve varnosti policista in
drugih ljudi, saj ne upošteva določbe 38. člena Zakona o policiji, po
kateri policisti pri opravljanju nalog določenih z zakonom lahk v pri
meru, ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani
določene osebe, opravijo varnostni pregled osebe. Varnostni pregled
osebe obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri
čemer se ugotavlja, ali je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi ali
s sabo druge nevarne predmete.
Najširše načelo zakonitosti opredeljeno v Zakonu o policiji, določa,
da so policisti pri opravljanju nalog dolžni ravnati v skladu z
Ustavo in zakoni in spoštovati in varovati človekove pravice in
temeljene svoboščine. Te se lahko omejijo le v primerih, določenih z
Ustavo in zakonom. Načelo pravne varnosti kot del zakonitosti pa tudi
pomeni, da se posamezna zakonske določbe, ki uzakonjajo upravičene
posege v človekove pravice in svoboščine, ne smejo razlagati
ekstenzivno; kot pomemben kriterij pa je tudi načelo sorazmernosti.
Ker varnostni pregled policist po Zakonu o policiji lahko opravi pri
opravljanju katerekoli naloge, določene z zakonom, v konkretnem
primeru sploh ni bistveno, ali je policija ravnala po določbah člena
148. ZKP ali pa določbah člena 217. ZVCP, ker je bil varnostni
pregled nezakonit, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni
obstajala verjetnost napada na policista ali nevarnost samopoškodbe
obtoženca. Pri tem varnostnem pregledu zasežen zavitek marihuane je
zato nedovoljen dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo človekove
pravice do zasebnosti. Šele z nezakonito pridobljenim mamilom v žepu
avtomobila pa so nastopili razlogi za sum, da je obtoženec storil
kaznivo dejanje po členu 196/I KZ in je bil zato obtoženec prepeljan,
kot izhaja iz podatkov spisa, na Policijsko postajo v Kočevje zaradi
nadaljevanega varnostnega pregleda avta. Pri tem pregledu njegovega
vozila najdeno mamilo pod pokrovom motorja, pa je posredno nezakonit
dokaz po II. odstavku 18. člena ZKP. Zato je sodišče prve stopnje
ravnalo pravilno, ker je iz kazenskega spisa izločilo vse nedovoljene
dokaze in posledično izreklo oprostilno sodbo. Zato vsa pritožbena
izvajanja, ki izhajajo iz drugačnih predpostavk in navajanje tožilke,
da je bil zaseg 976,2 grama marihuane pod pokrovom avtomobila
zakonit, ne da bi upoštevala procesno načelo o sadežu zastrupljenega
drevesa, niso utemeljene in je zato pritožbeno sodišče njeno pritožbo
zavrnilo, sodbo sodišča prve stopnje pa potrdilo.