Appeal granted; court rules debt declaration in notarial deed deemed fulfilled upon deadline.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se

ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi ugodi, sklep o izvršbi

Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. In 83/2004 z dne 3.2.2005 se

razveljavi in predlog za izvršbo zavrže.

[JEDRO]

Dolžnost podati izjavo volje, navedeno v notarskem zapisu, se šteje

za izpolnjeno z dnevom njene zapadlosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice (zoper

sklep o izvršbi) kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper sklep se dolžnica pravočasno pritožuje brez navedbe pritožbenih

razlogov in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi

in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu ugovoru, sklep o

izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne. Navaja, da sta

predlagatelj in nasprotna udeleženka v notarskem zapisu z dne

14.5.1998, uredila zgolj in samo razdelitev medsebojnega premoženja,

pridobljenega v zakonu. Obveznosti iz delovnega razmerja nimajo in ne

morejo imeti nobene povezave s premoženjem ustvarjenim v zakonski

zvezi. Upnik se je vseskozi zavedal, da ji dolguje znesek iz

delovnega razmerja, zato tudi ni ugovarjal zahtevku, niti ni prišel

na glavno obravnavo dne 2.7.1998, na tožbo ni reagiral, pritožbe

zoper sodbo ni vložil. Navedba, da ga je dolžnica zavajala z lažnimi

izjavami, je lažna. Bila sta v sporu in sploh nista komunicirala.

Pritožba je utemeljena.

Predlog za izvršbo temelji na notarskem zapisu opr. št. Sv 117/98, ki

sta ga upnik in dolžnica sklenila dne 14.5.1998, kot izvršilnem

naslovu. V njem sta se, med drugim, upnik in dolžnica, ki sta bivša

zakonca, zavezala pred sodišči umakniti vse odprte tožbe v pravdnih,

kazenskih in drugih zadevah med strankama in se sporazumela, da v

primeru, da če najkasneje v roku enega meseca po podpisu te listine

(notarskega zapisa z dne 14.5.1998), ne ravnata skladno z navedeno

določbo, njun podpis na tej listini nadomešča dogovorjene umike z

odpovedjo tožbenim zahtevkom. Sklenila sta torej pravni posel

materialnega prava, z učinkom na področju procesa (primerjaj Jože

Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, Univerzitetna založba v

Ljubljani, 1961, stran 200 in 201). Kadar je dolžnik po izvršilnem

naslovu dolžan podati kakšno izjavo, upniku ni treba zahtevati

izvršbe, saj zakon predvideva fikcijo izpolnitve obveznosti. 238.

člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ sicer govori le o odločbah

ter o poravnavi, vendar pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da

navedena določba ne bi veljala tudi za notarski zapis kot izvršilni

naslov (primerjaj 17. člen ZIZ, 20. člen ZIZ). Določba 238. člena ZIZ

je identična določbi 243. člena Zakona o izvršilnem postopku, ki pa

notarskega zapisa kot izvršilnega naslova še ni poznal. Ker je

zakonodajalec v skladu z zakonodajnimi spremembami na tem področju,

kot izvršilni naslov v ZIZ vnesel tudi izvršljiv notarski zapis, ni

videti razloga, da se določba 238. člena ZIZ ne bi nanašala tudi na

dolžnost podati izjavo volje, navedeno v notarskem zapisu. Obveznost

podati izjavo volje, velja za izpolnjeno, ko postane odločba, iz

katere izhaja ta obveznost, pravnomočna. Dolžnost podati izjavo

volje, ki je določena v poravnavi, kot rečeno pa po mnenju

pritožbenega sodišča tudi v notarskem zapisu, se šteje za izpoljeno z

njeno zapadlostjo. Zato upnik nima pravnega interesa za vodenje

izvršilnega postopka, katerega namen je dolžnika prisiliti k

izpolnitvi obveznosti.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in

izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru dolžnice zoper sklep

o izvršbi ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo

pa zavrglo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker odgovor na pritožbo zoper sklep v zakonu ni predviden (366. člen

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbeno sodišče odgovora upnika na

pritožbo dolžnice ni povzemalo in ne obravnavalo.