Appeal dismissed because claimed property value of 24 million SIT falls below the 80 million SIT threshold for review. The court rejected the appeal as inadmissible under the relevant procedural law. The decision confirms that appeals are only permitted when the disputed amount exceeds the statutory limit.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the tenant against the first-instance judgment regarding a housing dispute. The tenant argued for a new trial based on misapplication of property law, claiming rights under previous legislation. However, the court ruled the appeal inadmissible because the claimed property value of 24 million SIT did not meet the 80 million SIT threshold required for review at the time of filing.
Legislator headnote
AI generatedZakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov; Zakon o pravdnem postopku: Appeals in property disputes are inadmissible if the claimed value does not exceed the statutory threshold, thereby barring review regardless of alleged errors in legal application.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V tej zadevi je tožeča stranka v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 24.000.00 SIT. Gre za premoženjskopravni spor, v katerem je bilo odločeno po predpisih Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS. št. 18/91, 21/94 in 23/96). Ker vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne zadošča za dovoljenost revizije, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno (392.čl. Zakona o pravdnem postopku).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec izprazniti dvosobno stanovanje v L. in ga izročiti tožeči stranki. Ugotovilo je, da je toženec več let živel pri svojem bratu N. D. v spornem stanovanju. N. D., ki je bil imetnik stanovanjske pravice, se je izselil ob koncu leta 1991 ali v začetku leta 1992, vsekakor po tem, ko je začel veljati Stanovanjski zakon. Po določbah tega zakona toženec nima pravice do spornega stanovanja. Tožeča stranka z njim ni dolžna skleniti najemne pogodbe.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje.
Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da uporablja sporno stanovanje zakonito in da mu status uporabnika, ki ga je pridobil po prejšnjem zakonu, daje pravico, da sklene najemno pogodbo ali odkupi stanovanje po novem zakonu.
Revizija ni dovoljena.
Ko je bila vložena tožba v tej zadevi (dne 25.2.1993) , je pravico do revizije glede na vrednost spornega predmeta urejal Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ul.l. RS št. 55/92 z dne 20.11.1992) tako, da je za desetkrat zvišal znesek iz 382.čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90). To pomeni, da od 5.12.1992, ko je ta zakon začel veljati, revizije ni v premoženjskopravnih sporih, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega 80.000,00 SIT.
V tej zadevi je tožeča stranka v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 24.000.00 SIT. Gre za premoženjskopravni spor, v katerem je bilo odločeno po predpisih Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS. št. 18/91, 21/94 in 23/96). Ker vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne zadošča za dovoljenost revizije, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno (392.čl. Zakona o pravdnem postopku).