Temporary injunction limited to claimed property share; mandatory forest cuts remain allowed by law.

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno tako spremeni, da se ugovoru tožene stranke delno tako ugodi,da začasna odredba z dne 24.09.2004 velja le v okviru postavljenega tožbenega zahtevka in se toženi stranki prepoveduje posek le v višini 7/24 vsakokratne dovoljene kvote poseka.

Začasna odredba ne velja za posek, ki je obvezen po prisilnih predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi (sanitarna sečnja, snegolom, vetrolom).

V ostalem delu se ugovor zavrne.

V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 15.100,00 SIT pritožbenih stroškov v 15. dneh.

[JEDRO]

Sodišče lahko izda začasno odredbo le zavarovanje zahtevka (terjatve), ki se uveljavlja ali se bo uveljavljala. Pri izdaji začasne odredbe je treba spoštovati prisilne predpise.

Sodišče ne sme prepovedati sečnje, ki je obvezna po predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor prvo in drugotožene stranke zavrnilo kot neutemeljen.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi poudarja, da tožeči stranki ne bo nastala škoda, če bosta toženca sekala v svojih gozdovih. Posek bo odkazala javna gozdarska služba. Če posek izostane, se v gozdu dela škoda, saj potem ni obnove gozda. Tožena stranka lahko seka v svojih gozdovih in ji sodišče tega ne more prepovedati. Sečnja je evidentirana in če bi tožnica s tožbo uspela, bi lahko zahtevala plačilo dreves, ki bi pripadala njej. Tožnica bi lahko zahtevala tudi nadomestno sečnjo v gozdovih tožene stranke. Toženka skrbno negujeta gozd, saj sta zato dala predlog za posek.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožena stranka ni izpodbijala verjetnosti obstoja terjatve, ki jo je tožeča stranka izkazala v tožbi, ko trdi, da je bila pri sklepanju darilne pogodbe v zmoti in da je podana huda nehvaležnost obdarjencev.

Sodišče je tudi pravilno ugotovilo možnost nastanka nenadomestljive škode. Tožena stranka ni zanikala, da je sprožila ustrezen postopek za odkaz poseka lesa. Pri tem je treba upoštevati, da tožnica v tožbi zahteva vrnitev nepremičnin (tudi gozdov), v naravi. To pomeni, da ima tožnica interes, da dobi vrnjene gozdove v naravni sestavi, saj je jasno, da izsekan gozd nima enake vrednosti in funkcije kot gozd pred posekom.

Če bi tožnica uspela s tožbo, ima lahko interes ohraniti gozd in svobodno odločati, v kolikšni meri bo opravila posek. Lastnik gozda je omejen pri gospodarjenju z gozdom samo s prisilnimi predpisi, ki predpisujejo določene obvezne vrste poseka, v ostalem pa lastnik svobodno gospodari z gozdom. Gozd nima samo ekonomske funkcije, ampak tudi druge funkcije (npr. ekološko, naravovarstveno itd.). Zato ima tožnica upravičen interes, da se začasno upre sečnji v tolikšnem delu, kot pričakuje, da ji bo nepremičnina vrnjena.

Zaradi spoštovanja prisilnih predpisov pa začasna odredba ne more veljati za tisto vrsto poseka, ki je predpisan kot obvezen v predpisih, ki urejajo gospodarjenje z gozdovi (npr. sanitarna sečnja, snegolom, vetrolom itd.).

Sodišče je tako ugotovilo vse pogoje za začasno odredbo po čl. 272 Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Sodišče pa je spregledalo postavljeni tožbeni zahtevek in je izdalo začasno odredbo delno preko postavljenega zahtevka (čl. 2/I ZPP).

Namreč tožnica s tožbo ne zahteva vrnitve celotne nepremičnine, ampak le enkrat 1/6 in drugič 1/8 celote, kar pomeni, da skupaj zahteva le 7/24 celote. Sodišče pa je prepovedalo sečnjo na celotnih nepremičninah.

Zato je utemeljena pritožbena trditev, da je sodišče prepovedalo sečnjo tudi na nepremičninah, ki niso predmet pravde in bi tudi ob uspeli pravdi pripadale toženi stranki in sicer v deležu 17/24. V obrazloženi smeri je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Zato je pritožbeno sodišče začasno odredbo ob delni ugoditvi pritožbe tako spremenilo, da je toženi stranki prepovedalo sečnjo le glede 7/24 vsakokratne dovoljene kvote poseka. Pritožbeno sodišče pa je upoštevalo, da določene vrste sečnje ni mogoče prepovedati, ker je obvezna po prisilnih predpisih.

Le takšna začasna odredba je v skladu s postavljenim zahtevkom za vrnitev 7/24 celote.

Tožena stranka je s pritožbo uspela približno z 1/3, zato je upravičena do 1/3 pritožbenih stroškov v znesku 15.100,00 SIT (pritožba 300 točk, taksa 5.700,00 SIT, DDV).