Appeal allowed; dismissal of summary dismissal requires full factual assessment of trust and interests.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva

vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Za zakonitost izredne odpovedi ne zadostuje, da je podan le

zakonski razlog za izredno odpoved PZ po 111. členu ZDR, ampak

mora biti izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da

ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank

delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izreka odpovednega

roka. Te okoliščine in interese je potrebno presojati glede na

naravo, težo in posledice kršitve ter upoštevajoč, kako je

kršitev vplivala na medsebojna razmerja in zaupanje strank ipd.

Če sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava

ne izvaja dokaznega postopka o obstoju teh okoliščin in le na

podlagi tožnikove kršitve zaključi, da so navedene okoliščine

izkazane, tak zaključek sodišča nima dejanske podlage.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek na razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

tožnika z dne 14.3.2005 ter zahtevek, da ga je tožena stranka

dolžna z dnem 16.3.2005 vrniti na delo, ga prijaviti v socialno

zavarovanje po osnovi IV. tarifnega razreda Kolektivne pogodbe za

kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije in s tem dnem vpisati

delovno dobo v delovno knjižico ter mu povrniti pravdne stroške

skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razsoje na prvi stopnji

do plačila, vse v 8-ih dneh pod izvršbo. Odločilo je, da tožena

stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se v odprtem pritožbenem roku

pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga napačne uporabe

materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi

ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi ter

da odloči o stroških postopka na prvi stopnji in o pritožbenih

stroških. Z odločitvijo sodišča prve stopnje se ne strinja.

Navaja, da ni zanikal, da je bil v Mariboru s polbratom, ker ga

je izvenzakonska partnerica poklicala, da naj pride ponjo in jo

odpelje domov. Na boljšem trgu, kjer je partnerica prodajala CD

plošče, se je zadržal le kratek čas, ni pa plošč prodajal.

Pomagal ji je le pospraviti, nato so odšli domov. Ni mu omogoče

očitati, da je v času bolniškega staleža opravljal pridobitno

delo, saj iz pričevanja prič tega ni mogoče zaključiti. Strinja

se, da ni v celoti ravnal v skladu z odločbo ZZZS z dne

16.2.2005, kjer mu je bilo dopuščeno gibanje v kraju

prebivališča, ni pa bil zavezan biti doma, saj narava njegove

bolezni ni bila taka. Šlo je le za formalno kršitev odločbe

imenovanega zdravnika, odsotnost pa ni imela zanj škodljivih

posledic. Navaja, da za izredno odpoved ni dovolj zgolj dejstvo

kršitve, le-te morajo biti storjene naklepoma, ali iz hude

malomarnosti, nastati mora škoda, ali obstajati verjetnost

nastanka škode. Zato, ker je šel s polbratom v Maribor po

partnerico ni kvalificiranih okoliščin, da ne bi bilo mogoče

delovno razmerje s tožnikom nadaljevati, saj ni bilo niti

dokazano, da je že kdaj prej zlorabil bolniški stalež oziroma ga

nadaljevati do izteka odpovednega roka. Sodišče opira svoje

stališče na izrecno prepoved odstranitve z doma po pravilih

obveznega zdravstvenega zavarovanja. Navaja, da je dokazno breme

na toženi stranki. Prepričan je, da tožena stranka utemeljenega

razloga izredne odpovedi ni uspela dokazati. Priglaša pritožbene

stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2.

odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS

št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo,

da je tožnik v času, ko je bil v bolniškem staležu, odpotoval iz

kraja bivanja in s tem zavestno kršil navodila lečečega zdravnika

in določbo o ravnanju v času bolniškega staleža, saj se ne bi

smel nahajati na boljšem trgu v Mariboru. Poleg tega je na

boljšem trgu prodajal CD plošče, kar je nedvomno opravljanje

pridobitnega dela, zato je zaključilo, da je podan odpovedni

razlog iz 6. alinee 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih

razmerjih (ZDR/02, Ur. l. RS št. 42/2002). Po navedeni določbi se

delavcu izredno odpove pogodba o zaposlitvi, če delavec v času

odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil

pristojnega zdravnika, ali če v tem času opravlja pridobitno

delo, ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne

zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Po določbi 3. odstavka 81. člena ZDR/02 lahko delodajalec izredno

odpove pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov,

določenih z zakonom. Delodajalec mora dokazati, da obstaja

utemeljen razlog, ki upravičuje izredno odpoved (2. odstavek 82.

člena ZDR/02). Razlogi za izredno odpoved so našteti v 1.

odstavku 111. člena in 1. odstavku 110. člena ZDR/02. Navedena

zakonska ureditev je v skladu z določbo 4. člena Konvencije MOD

št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, po

kateri delovno razmerje delavcu ne preneha, če za to ni resnega

razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca. Obstoj

utemeljenega (resnega) razloga je bistven pogoj za zakonitost

odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dokazati pa ga mora delodajalec

(točka a, 2. odstavka 9. člena Konvencije).

ZDR/02 v 6. alinei 1. odstavka 111. člena izrecno določa kot

odpovedni razlog to, da delavec v času odsotnosti z dela zaradi

bolezni ali poškodbe v tem času opravlja pridobitno delo.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve

stopnje, da je tožnik dne 27.2.2005, ko je bil začasno nezmožen

za delo, opravljal pridobitno delo. Iz izvedenega dokaznega

postopka ni mogoč zaključek, da je tožnik na boljšem trgu v

Mariboru prodajal CD plošče. Iz izpovedi prič M. B., Z. K. in

A. B. ne izhaja, da so tožnika videle, da bi plošče prodajal, to

so sklepale le iz načina njegovega obnašanja. Dejstvo, da se je

tožnik nahajal pri stojnici, kjer je plošče prodajala njegova

partnerica, ne zadostuje za zaključek, da je opravljal pridobitno

delo.

Tožnik pa ni zanikal, da je kršil navodila imenovanega zdravnika,

ker je odšel s kraja prebivališča in tudi ni zanikal, da je odšel

v Maribor, vendar ne z namenom, da bi prodajal plošče, temveč, da

gre po svojo partnerico.

Po odločbi ZZZS z dne 16.2.2005 je bilo tožniku dovoljeno gibanje

le v kraju prebivališča (ni pa mu bilo odrejeno, da mora biti

doma). S tem, da je v času bolniškega staleža zapustil kraj

bivališča in odšel v Maribor, je kršil svojo obveznost, saj ni

spoštoval navodila pristojnega zdravnika oziroma pristojne

zdravniške komisije. Zato je podan razlog iz 6. alinee 1.

odstavka 111. člena ZDR/02.

Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa mora biti

izpolnjen tudi drugi pogoj, ki je naveden v 1. odstavku 110.

člena ZDR/02. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita

le, če je dokazano, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati

do izteka odpovednega roka. Bistvene za ugotovitev te okoliščine

so "vse okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank". Te

okoliščine je potrebno ugotavljati in presojati glede na naravo,

težo in posledice kršitve, kakor tudi kako je kršitev vplivala na

medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnost

nadaljnjega sodelovanja in podobno. Pritožbeno sodišče ugotavlja,

da sodišče prve stopnje ni izvajalo dokazov o obstoju teh

okoliščin in da ugotovitev v obrazložitvi sodbe, "da ob

upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank,

ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja", nima dejanske podlage.

Sodišče prve stopnje je le na podlagi značaja tožnikove kršitve

prišlo do sklepa, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več

mogoče, kar je ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju

preuranjeno. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 355. člena ZPP

pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter jo vrača

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku predvsem

ugotavljati dejstva, ki bodo potrdila ali zanikala obstoj

navedenih pogojev (iz 82., 110. in 111. člena ZDR/90) za izredno

odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni pomembno le dejanje samo, temveč

tudi njegov pomen in posledice za delodajalca, ob upoštevanju

dosedanjega tožnikovega dela in obnašanja v najširšem smislu. Za

nadaljevanje razmerja je predvsem pomembno, kako sta stranki sami

dojeli in ravnali v zvezi s kršitvijo, predvsem pa, kako gledata

na možnost nadaljevanja delovnega razmerja. Zato bo potrebno o

tej okoliščini stranki podrobneje zaslišati.

Glede na določbo 30. člena Zakona o delovnih in socialnih

sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) pritožbeno sodišče zaradi

zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene

kršitve določb postopka izpodbijane sodbe (s katero je sodišče

prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku), ne sme

razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost

mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov

oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred

sodiščem druge stopnje. Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1.

odstavka 30. člena ZDSS-1 je mogoče šteti dopolnjevanje ali

preverjanje dokaznega postopka, ki je bil izveden pred sodiščem

prve stopnje in sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno

obravnavo v celoti ponoviti, na pritožbeni obravnavi izvesti vse

oziroma ključne dokaze in povsem na novo v celoti ugotavljati

odločilna dejstva.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima sodba sodišča prve stopnje

take pomanjkljivosti, da jih z obravnavo pred pritožbenim

sodiščem ni mogoče popraviti. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne

uporabe materialnega prava ni izvajalo dokaznega postopka v pravi

smeri in zato tudi ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, ki bi

jih ocenilo. Namen določbe ZDSS-1 v 30. členu je v tem, da se

postopki pred sodiščem po nepotrebnem ne podaljšujejo in da se

hkrati tudi ne posega v pravico stranke do pritožbe, kar pomeni,

da je to določbo smiselno uporabiti le v primeru, če je treba

ponoviti ali na novo izvesti le manjše število dokazov oziroma

sanirati procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega postopka.

V spornem primeru sodišče prve stopnje odločilnih dejstev v zvezi

z zmožnostjo nadaljevanja delovnega razmerja sploh ni

ugotavljalo, kar pomeni, da bi se šele na pritožbeni obravnavi

začeli izvajati dokazi o tem dejstvu. Tega pa ni več mogoče šteti

za popravo nepravilnosti v smislu določbe 1. odstavka 30. člena

ZDSS-1. Zaradi navedenega je sodbo sodišča prve stopnje

razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo

sojenje, da bo v ponovnem postopku o zahtevku ponovno odločilo.